Ko govorimo o baterijskih vozilih, govorimo o priključnih hibridih in električnih vozilih, pozabljamo pa na hibridna vozila, ki že danes predstavljajo alternativo dizelskim vozilom, tudi kar zadeva porabo goriva in izpustov emisij CO2.

HIBRIDNO VOZILO Ali moramo hibridno vozilo na servis peljati k posebnemu serviserju?

Hibridno vozilo, kaj je to?

Po definiciji je to vozilo, ki za pogon uporablja dva ali več različnih virov energije. Izraz se najpogosteje nanaša na hibridna električna vozila (HEVs), ki združujejo motor z notranjim zgorevanjem in enega ali več elektromotorjev, za napajanje pa potrebujejo večji baterijski sklop. 

V povezavi z napovedjo vlade o usmeritvi k elektrifikaciji in čistejšim pogonom v Sloveniji do leta 2030, ki bo prepovedala prvo registracijo vozil z izpusti večjimi od 100 gramov CO2 na kilometer do leta 2025 in pol manjšimi do leta 2030, smo se pogovarjali z Gregorjem Maukom, generalnim direktorjem Toyote Adria, kjer že v vrsto let v ospredje postavljajo hibridna vozila, pri nekaterih najbolj priljubljenih modelih, kot je športni križanec C-HR, pa dizelski motor sploh ni na voljo. Enako velja za Toyotino premium znamko Lexus, ki dizelskih modelov sploh ne ponuja. Kar 98 odstotkov kupcev se odloča za hibridna vozila, kar je logično, saj z izjemo RC200t, vsa vozila prodajajo zgolj v hibridni različici.

Avto 10 razlogov zakaj kupiti hibrid in ne dizla

Dizelski in bencinski motorji so kljub temu še vedno trdo zasidrani v mislih slovenskih potrošnikov. Hibridi so kljub temu, da so na trgu že dve desetletji, še vedno tabu tema med Slovenci. A vedno manjša. 

Foto: mediaspeed Gregor Mauko

"Dizel gate" povečal priljubljenost hibridov 

Zakaj Slovenci kupujejo Toyotina hibridna vozila in plug-in hibride in ne vozila s klasičnimi motorji na notranje zgorevanje, samo bencin ali dizel? "Razlogov je vsekakor več in so se spreminjali čez čas. Dokler smo imeli v ponudbi samo toyoto prius, so bili kupci predvsem tehnični zanesenjaki, ki so prisegali na nove tehnologije. Prius je bil nekako tehnološka ikona s pridihom drugačnosti oziroma nove alternative, » pravi Mauko. S prihodom množičnih hibridnih modelov C in B avtomobilskega razreda aurisa in yarisa so spremenili komunikacijo iz racionalnih razlogov (poraba, tehnološka drugačnost) v emocionalno komunikacijo »Ponovno zaljubljeni v vožnjo", kjer so predvsem poudarjali užitek v vožnji, enostavnost vožnje, nova in enostavno tehnologijo.

Hibridi med Slovenci Hibridi med Slovenci tabu tema, dokler jih ne preizkusijo

"Dejansko so se potencialni kupci na to komunikacijo zelo pozitivno odzvali in poleg ekološke ozaveščenosti ter "dizel gate" afere, ki je samo povečala hitrost ozaveščanja, te razloge tudi poudarjajo v primeru nakupa hibridnih vozil."

Predvsem z auris TS hibridom so uspeli pridobiti tudi ekološko izobražene mlade družine z enima ali dvema otrokoma ter dinamičnim/športnim načinom življenja. Zelo močan preobrat v deležu hibridnih vozil sta prinesla predvsem rav4 Hibrid ter C-HR hibrid, kjer se praktično osem oziroma že devet od 10 kupcev odločijo za hibridna vozila. Predvsem pri yarisu hibridu in C-HR hibridu pa opažajo večji delež voznic v njihovih vozilih, kar potrjuje tezo, da je nežnejši spol bliže ekološki ozaveščenosti in užitku v vožnji, kot moški del populacije.

Foto: Gregor Prebil Toyota prius plug-in

Priključni hibrid pokrije dnevne potrebe Slovenca 

Zakaj pa po mnenju Mauka Slovenci še ne kupujejo električnih vozil? V Sloveniji jih je registriranih le nekaj več kot 700. Pravi, da za to obstajajo trije razlogi. Prvi je cena in s tem povezana dostopnost, drugi avtonomnost v vožnji ter relativno velike razlike v dosegu glede na način vožnje, letni čas (zima, poletje), tretji pa učinkovitost v primerjavi s hibridnimi vozili in priključnimi hibridi. "Razlike so relativno majhne, saj hibridna vozila že danes dosegajo zelo nizke porabe goriva, ter nizke stroške vzdrževanje. S priključnim hibridom – v našem primeru prius plug in, pa lahko dnevne potrebe po vožnji že v večjem deležu opravimo v električnem načinu (doseg 60 km)," pravi Mauko.

INTERVJU Toyota: Hibrid najbolj učinkovit s CVT menjalnikom

Pri električnih vozil dodaja še dejstvo, da je pridobivanje električne energije v Sloveniji na žalost še daleč od povsem čistega/ekološkega načina, tako, da se argument ekologije relativno porazgubi pri električnih vozilih.

Samo spodbude ne bodo dovolj

Mauko je pokomentiral tudi napovedi vlade in strategijo za leto 2030 kar zadeva mobilnosti in omejevanje registracije vozil s prekomernimi izpusti CO2 v ozračje. Meni, da je namen slovenske vlade predvsem sledenje različnim objavam v evropskih državah. Dodaja, da je povprečna starost voznega parka v Sloveniji 10 let in se še stara, kar pomeni, da bi se vlada lahko zelo približala temu cilju že danes s spodbudami ekološko učinkovitejših vozil, kot so hibridna vozila in priključni hibridi. Električna vozila namreč predstavljajo precej nišni del prodaje in jih bodo še naslednjih nekaj let. Do leta 2030 je še 13 let in to vlada mora po besedah Mauka vlada razdelili v dva ali celo tri korake in določiti, kako priti do teh ciljev. "Na primer, prvi korak doseči emisije pod 100 g/km, drugi pod 75 g/km, tretji pod 50 g/km in dodatno povečati dajatve na ekološko sporna vozila. Če se bo osredotočala samo na spodbude električnih vozil, se mi zdi zgoraj omenjeni cilj relativno utopičen," pravi.

Foto: Anže Petkovšek C-HR

Kaj pa car-sharing in ostalo? 

Dotaknili smo se tudi vprašanja potreb uporabnikov po vozilih v letu 2030. "Ali bomo še zmeraj govorili o proizvajalcih in kupcih vozili, ki so lahko pravne ali privatne osebe, ali bomo precej več govorili o uporabi vozil (car sharingu)," se sprašuje Mauko, kot, tudi o tem, ali bomo govorili o vozilih, ki jih upravlja voznik, ali o samovozečih vozilih, ki bodo pobirali vaše vnuke v šolah vrtcih in jih vozilih po popoldanskih dejavnostih.  Potrebe uporabnikov lahko precej spremenijo strukturo avtomobilskega trga in s tem tudi strukturo pogonskih agregatov ter infrastrukturo, ki jo bodo taka vozila zahtevala. "Pa smo spet tam, kdo danes upravlja infrastrukturo v prometu in kakšna je strategija do leta 2030 in kakšen je načrt aktivnosti do leta 2020, 2025, 2030. Mogoče bomo več o tem zvedeli v naslednji kampanji za parlamentarne volitve?, " zaključuje Mauko.