Avtomobilski proizvajalci se trudijo rešiti razred malih avtomobilov pred izumrtjem. A evropska zakonodaja jim ne gre na roko. Predvsem, ko govorimo o evropskih modelih, saj Evropejci radi kupujemo manjša kompaktna vozila za razliko od Američanov, ki so pristaši velikih in dražjih vozil.
Proizvajalci avtomobilov že spreminjajo svojo strategijo, po tem, ko so evropski zakonodajalci napovedali katere nujne asistenčne sisteme bo moralo imeti vgrajeno vsako novo vozilo in tudi minimalno mejo izpusta CO2, ki se je bodo morali držati proizvajalci vozil. To pa pomeni velika vlaganja v nove tehnologije, ki se ne obnesejo pri najmanjših in najcenejših avtomobilih, kjer so marže pri prodaji že tako majhne.
Nove tehnologije, večja cena
"Nova pravila glede CO2 bodo od avtomobilskih proizvajalcev zahtevala, da v vsako vozilo vgradijo za več tisoč evrov novih tehnologij," pravi Max Warburton, analitik pri raziskovalni in posredniški družbi Sanford C. Bernstein. "Veliki avtomobili imajo ceno in maržo za pokritje teh stroškov. Majhni avtomobili tega preprosto nimajo. Segmenti malih avtomobilov lahko kmalu opustijo številni proizvajalci," dodaja Warburton.
Številni evropski proizvajalci vozil že črtajo svoje male modele iz modelske palete, ali pa to še nameravajo storiti. Opel bo umaknil svoja mala modela karl in adam, zelo negotova je prihodnost malih avtomobilov skupina PSA, torej peugeota 108 in citroëna C1. Pri Automotive News Europe pišejo, da se zna enako zgoditi tudi s fordom ka+.
Pri Volkswagnu bodo malčke, kot je up, opremili z električnim motorjem, kar pomeni, da bo motor z notranjim zgorevanjem skoraj zagotovo izginil iz škode citigo in seata mii. Daimler bo znamko Smart sicer ohranil pri življenju, a bo proizvodnjo preselil na Kitajsko, smarti pa bodo s pomočjo kitajskega partnerja zgolj električni.
Na udaru tudi kompaktna vozila B razreda
Pri Automotive News Europe se sprašujejo, kako bo Daimlerjeva odločitev vplivala na novo generacijo Renaultovega mini avtomobila twinga? Warburton pravi, da spremembe ne bodo imele vpliva le na razred mini avtomobilov: »Skupina VW se bo morala odločiti, kaj bo naredila s kompaktnimi modeli, kot so VW polo, audi A1, škoda fabia in seat ibiza.
B razred vozil je eden najbolje prodajanih v Evropi, a bo ekonomski izziv za njihovo preživetje velik, pravi analitik, ki omenja tudi znamko Mini: "BMW bo moral resno premisliti, ali bo znamko Mini ohranil v takem obsegu, kot je to danes."
Vsi omenjeni modeli avtomobilov bodo že prihodnje leto pred velikim preizkusom, saj bodo začela veljati nova pravila glede izpustov CO2, ki proizvajalcev avtomobilov velevajo, da mora biti povprečni izpust CO2 v njihovi modelski paleti 95 gramov na kilometer poti ali manj (zdaj je po podatkih JATO Dynamics povprečje pri 120,5 g/km). Težava je, da bo treba tudi najmanjše avtomobile elektrificirati, da bi dosegali predpisano mejo izpustov, kar pa pod velik vprašaj postavlja ekonomsko upravičenost. V prihodnje, vse do leta 2030, se bo meja CO2 samo še strmo spuščala.
Hkrati je EU marca letos potrdila največje spremembe pri varnosti avtomobilov doslej. Za večjo varnost v cestnem prometu bodo morala biti z letom 2024 vsa nova vozila opremljena s celo vrsto elektronskih nadzornih in asistenčnih sistemov. S tem se tlakuje tudi pot v prihodnost s samovozečimi vozili.
Ne prinašajo dobička
"Ironično se sliši, da bo ravno v razredu mini vozil najtežje zmanjšati izpuste CO2," je dejal šef evropskega Forda Steve Armstrong za Automotive News Europe. Njegov kolega iz PSA Maxime Picat se je strinjal: "Nova pravila in z njimi povezane naložbe v razvoj sistemov za zmanjšanje emisij in povečanje varnosti vozil nam ne omogoča več izdelovati malih avtomobilov, ki bi prinašali dobiček."
Še en razlog, zakaj bodo mali avtomobili, tudi, če bodo obdržali motorje na notranje zgorevanje, postali veliko dražji, je obvezno zmanjšanje izpusta dušikovih oksidov (NOx), ki bo v veljavo stopilo septembra leta 2020.
Šef Forda ocenjuje, da bo prehod na Euro6d Temp standard motorjev pomenil strošek 2.000 evrov, če gre za dizelski ali bencinski motor. Ena od možnosti je hibridna tehnologija. Strokovnjaki pri Bernstein analysis ocenjujejo, da bi se avto, ki bo blagi hibrid z 48-voltnim sistemom podražil med 600 in 1000 evri, pravi hibrid stane 2.000 evrov več, priključni plug-in hybrid pa kar 5.000 evrov več od običajnega avtomobila.
Cene malih avtomobilov rastejo. Pri JATO Dynamic so statistično obdelali cene malih vozil registriranih v Nemčiji, Španiji, Franciji in Italiji in ugotovili, da je nov avto mini razreda v prvi četrtini leta 2018 v povprečju stal 14,152 evrov, mali kompaktni avto pa 17.459 evrov. Pri Bernsteinu ocenjujejo, da imajo avtomobilski proizvajalci z malim avtomobili zgolj nekaj 100 evrov dobička.
Bodo mali avtomobili kmalu predragi?
To pomeni, da bo z novimi omejitvami izpustov in vgrajevanju novih tehnologij cena malih avtomobilov zgolj še poskočila, kupci pa je ne bodo več pripravljeni plačati. "Prodajalci avtomobilov bodo v razredu malih avtomobilov težko upravičili skok cen, saj tehnologija več ali manj stane enako za manjši ali večji avto," je za Automotive News Europe povedal Alain Favey, šef globalne prodaje in marketinga pri podjetju Škoda in dodal: "Ljudje tega ne želijo plačati."
Ena redkih izjem, ki ji je uspelo z majhnimi avtomobili zmanjšati izpuste CO2 in dobro prodajati elektrificirana vozila je Toyota. Njen model yaris kot polni hibrid v ozračje izpusti le 84 gramov CO2 na kilometer poti. Kljub vsemu je Toyota unikat v avtomobilski industriji, saj je hibridni sistem močno zaželen na Japonskem, zaradi česar zna imeti korist tudi Honda, ki bo prihodnje leto predstavila hibridnega jazza.
Znamki, ki sta v Evropi najbolj odvisni od malih avtomobilov, sta Fiat in Renault. Njuna evropska prodaja močno temelji na razredu malih avtomobilov, saj sta imela v letu 2018 kar 60 odstotkov vse svoje prodaje iz omenjenega razreda vozil. Renault je že razkril hibridno različico svojega najbolje prodajanega modela clio, ki je za golfom drugi najbolje prodajan model v Evropi, Fiat pa je na Renault naslovil predlog o partnerstvu, s čimer bi lahko hitro prišel do Renaultove platforme in tudi hibridizacije svojega voznega parka. Če bi bilo zavezništvo sklenjeno. Fiat ima sicer z modeloma panda in 500, ki sta najbolje prodajana modela v mini razredu vozil v Evropi, načrte po popolni elektrifikaciji. Ta korak so že naredili pri koncernu PSA, kjer so najavili električno opel corso in peugeota e208, skupina VW je najavila električno ofenzivo v razredu malih vozil, Renault bo kmalu predstavil novo generacijo svojega 100-odstotno električnega modela zoe ... Tudi Nissan, Dacia in Mazda najavljajo električna vozila v bližnji prihodnosti. Honda bo še prihodnje leto predstavila mali električni avtomobil honda E.
Velika težava je še vedno cena. "Vozil pod 10 tisoč evrov ne bo več," pravi šef Fordove prodaje v Evropi Roelant de Waard. Član uprave za e-mobilnost pri znamki Volkswagen Thomas Ulbrich pravi, da kupci za njihove najmanjše model trenutno odštejejo med 12.000 in 14.000 evrov, v prihodnje, ko bodo modeli elektrificirani, pa bo njihova cena med 18.000 in 20.000 evri. "To bo velika težava," pravi in dodaja, da bo prihodnost malih avtomobilov odvisna tudi od državnih subvencij. "Tudi kupci malih vozil imajo pravico do elektrifikacije," še pravi Ulbrich.
Roelant de Waard zaključuje optimistično: "Menim, da bodo mali avtomobili na koncu preživeli, vendar pa bo njihova cena za 1.000, 2.000 ali 3.000 evrov večja kot zdaj."
Blabla,en kurc bodo prodali ,nova vozila po takih cenah.Da jih vidimo če majo jajca.
Prav nič ne bodo zaradi novih zakonov dražji, naj se lepo vrli ekonomisti znajdejo in odkrijejo nove načine obdržat iste …
In končni rezultat strogih EU norm mogoče celo bo, da bo onesnaževanje v realni uporabi večje, če bomo upoštevali tudi …