Med redkimi izjemami, med katere bi lahko našteli korejski dvojec hyundai i10 in kia picanto, fiat 500 in fiat panda in še kateri, je tudi novi toyota aygo X.
Ta je poleg tega ostal sam, saj je z novo generacijo izgubil »francosko žlahto«. Skupina Stellantis se je namreč odločila, da bo iz svoje ponudbe umaknila citroën C1 in peugeot 108, ki ju je izdelovala v sodelovanju s Toyoto, in je japonski znamki prodala tudi svoj delež v skupni češki tovarni.
Aygo X je po novem tudi zgolj evropski avtomobil, saj ga drugje ne prodajajo, povsem nov pa je tudi tehnično, saj ima menda več kot s svojim neposrednim prednikom aygom skupnega s toyotama yaris in yaris cross. Od yarisa je namreč prevzel platformo GA-B, ki je sestavni del Toyotine globalne arhitekture TNGA.
Ni povsem enaka
Platforma ayga X se od yarisove razlikuje predvsem po manjšem previsu spredaj in novem zadnjem delu, saj aygo X ni predviden s hibridnim ali električnim pogonskim sklopom, torej ne potrebuje prostora za baterijo pod zadnjimi sedeži. Drugačno je tudi vzmetenje prednjih in zadnjih koles, prav tako tudi volanski mehanizem, večja 17- ali 18-palčna pa so tudi kolesa.
To prinaša določene prednosti. Aygo X namreč nima le bolj športno terenskega videza od svojega predhodnika , ampak je od njega tudi bolj oddaljen od tal. V območju prednje preme je od tal oddaljen 146 milimetrov, kar je 11 milimetrov več kot bivši aygo. Vendar pa je v zadnjem delu oddaljenost dna od tal še večja, torej je nevarnosti za stik dna s podlago še manj.
Vendar pa bi težko rekli, da je aygo X terenec ali vsaj terenu naklonjen avtomobil, tako kot denimo fiat panda 4x4. Med drugim je namreč na voljo zgolj s prednjim pogonom, prav tako pa mu pri Toyoti niso namenili kakšnih posebnih elektronskih pripomočkov za lažje obvladovanje težje podlage.
Večja oddaljenost dna od tal tako bolj pride na mestnih cestah, kjer pripomore predvsem k izboljšanemu razgledu. In tega aygo X , vsaj ko gre za razgled pred avtomobilom, tudi zagotovi. Malce slabši je razgled nazaj, kar za sodobni avtomobil ni nekaj posebnega, vendar to pomanjkljivost učinkovito zgladijo velika vzvratna ogledala, prav tako pa tudi kamera za vzvratno vožnjo.
Majhen a prostoren
Aygo je s 3,7 metra dolžine sicer majhen avto, a kljub temu za 23 centimetrov in pol presega svojega predhodnika. Od njega je tudi za 12,5 centimetra širši, kar so oblikovalci izkoristili, da so razdaljo med sprednjima sedežema razmaknili za dva centimetra in prostor za rame povečali za 45 milimetrov. Voznik in sovoznik se zato, seveda v skladu s pričakovanji v majhnem avtomobilu, ne bi smela preveč pritoževati, saj se bosta redko dotaknila z rameni, pa tudi vzdolžnega pomika sedežev je dovolj. Prostora pa je dovolj tudi za glavi, kar so konstruktorji dosegli z zanimivim prijemom, tako imenovano »pagodno streho«, ki ju sestavljata dve vzporedni izboklini.
Glede na to, da je aygo X zamišljen predvsem kot mestni malček, je na zadnjih sedežih temu primerno malo prostora. In to kljub temu, da ima petero vrat. Pri Toyoti pravijo, da so z anketami ugotovili, da se v takšnem avtomobilu le v petih odstotkih voženj pripeti, da so na zadnji klopi potniki, poleg tega pa pri tem največkrat gre za otroke, torej prostor za noge ni ključen.
Meni pa se je zgodilo ravno teh pet odstotkov. V času, ko sem imel aygo X na testu, smo se morali namreč v njem voziti tudi štirje odrasli. Na vprašanje, kako se počutita, sta potnika na zadnji klopi rekla, da na njej sploh ni tako malo prostora in da se sedi povsem solidno. Je pa res, da je vožnja trajala le dobrih dvajset minut. In da sva se morala malce naprej pomakniti tudi voznik in sovoznik, a ne prav veliko.
Zanimiva lastnost ayga X so tudi šipe na zadnjih vratih. Te so namreč poklopne, kar izhaja iz tega, da za dvižne v vratih enostavno ni bilo prostora. Dobra stvar je, da jih lahko v poletni vročini uporabite v vlogi zračnikov in tudi brez ekscesnega hlajenja s klimatsko napravo precej izboljšate ozračje v kabini. Kaj pa prtljažnik? Ta je seveda majhen in razpolaga z vsega 231 litri, zato zadošča bolj za kratke izlete in nakupe. Ga pa lahko povečate na skoraj že prevozniških 829 litrov.
Presenetljivo analogen
Voznikov delovni prostor je povsem intuitiven in presenetljivo analogen, saj je večina gumbov konvencionalna, pred voznikom pa se bohoti tudi velik konvencionalni merilnik z zaslončkom LCD za prikaz funkcij, kakršne smo bolj poznali pred dobrimi desetimi leti. Za volanom sicer aygo X bolj kot naslednik neposrednega prednika deluje kot naslednik ayga prve generacije, vsaj ko gre za splošne občutke, ko sedete na vozniški sedež. Sedenje je razmeroma pokončno in primerno mestni vožnji, komande pa so tudi zaradi majhnosti avtomobila povsem blizu.
Najbolj markanten element kokpita pa je gotovo masivni oval, ki obkroža prav tako velik za dotik občutljivi zaslon za upravljanje infozabavnih funkcij. Odzivnost devete generacije Toyotinega infotainmenta je odlična, razporeditev menijev pa tudi ne zbega uporabnika in vas učinkovito vodi skozi funkcije.
Veliko okretnosti
Toyotini inženirji so težišče ayga X sicer pomaknili precej nazaj, s čimer so povečali odzivnost volana in okretnost samega avtomobila, ki se med drugim obrne v krogu s premerom vsega 9,4 metra. Na mestnih ulicah se zato aygo X obnaša zelo dobro, zunaj mest pa je mogoče na trenutke celo preveč odziven in na avtocesti malce nemiren.
A to niti ni pomembno, saj je tudi pogonski sklop bolj ali manj prilagojen mestu. Aygo X je sicer na voljo tudi z menjalnikom CVT, a v testnem avtomobilu je bil 5 stopenjski ročni menjalnik, ki je solidno sodeloval s 53-kilovatnim atmosferskim litrskim trivaljnikom. Menjalnik je sicer zasnovan tako, da lahko voznik v mestu v glavnem vozi v drugi prestavi, do katere aygo X hitro pospeši. Višje prestave so bolj namenjene križarjenju izven mest, kjer pa ravno hitri ne boste, saj trivaljnik hitro pokaže svoje meje, v hribih pa zaradi nizkega navora tudi precej hitro izgubi sapo. A kot rečeno, aygo X je predvsem mestni avtomobil in v urbanem okolju se nad njegovo živahnostjo in odzivnostjo motorja ne boste pritoževali.
Ročnemu menjalniku je sicer prilagojen tudi sistem Toyota Safety Sense, ki je utemeljen na kombinaciji mono kamere in milimetrskega radarja. Ta namreč v primeru, ko zazna voznikovo neodzivanje, avtomobila ne ustavi, tako kot bi to storil v kombinaciji z menjanikom CVT, ampak upočasni vožnjo in avto zapelje na varno območje.
Gotovo pa je nekaj. S svojimi oblikovni linijami aygo X gotovo ne bo ostal neopažen, prav gotovo pa ne v kovinski sivozeleno-črni barvni kombinaciji z oranžnimi dodatki ter v kombinaciji s paketom opreme limited, kakršen je bil testni avtomobil. Ta je že siceršnji terenski oblikovni zasnovi dodala še malce več terenskega pridiha. In ta izpade prav dobro.
Če k temu dodamo še to, da je dobro opremljeni testni primerek stal 19.900 evrov, osnovni aygo X pa je na voljo že za 15.840 evrov in je s tem med cenejšimi avtomobili na slovenskem avtomobilskem trg, je toyota aygo X gotovo avtomobil, ki bi si ga lahko omislili, sploh, če se sami ali v dvoje ali pa z otroci vozite le po bližnji okolici domovanja in le občasno skočite malce dlje.
toyota aygo X 1.0 VVT-i 5D M/T5 limited
Motor: bencinski, trivaljni, 998 ccm
Največja moč: 53 kW (72 KM) pri 6.000 vrtljajih
Največji navor: 93 Nm pri 4.400 vrtljajih
Zmogljivosti: 158 km/h, 15,6 sekunde od 0 do 100 km/h
Dimenzija (D x Š x V v mm): 3.700 x 1.740 x 1.525, medosna razdalja 2.430
Prtljažnik (v litrih): 231-829
Poraba: 4,7 l/100 km (kombinirani cikel WLTP), izpusti CO2: 107 g/km
Cena v evrih: 19.900
poglejte sliko avta iz boka. zadnja stenana prtljažniku se konča, potem pa pol zadnjega kolesa ven štrli. in naj bo …