Danes je že skoraj pozabljena črka X, ki je na koncu imena označevala Oplove športne terence in je bila dolgo nekaj samoumevnega. Opel jo je uvedel leta 2012, ko je predstavil prvo mokko X. Potem sta jo dobila tudi crossland X in grandland X, čeprav je slednji nastal že pod taktirko Oplovega novega lastnika, skupine PSA oziroma Stellantis. Po osmih letih je leta 2020 z novo generacijo črko X v imenu prva opustila prav nova mokka, za njo pa ob medgeneracijskih prenovah postopoma tudi crossland in grandland.
Opel grandland v imenu torej po novem nima črke X, a to seveda ni edina razlika, saj je novega še marsikaj drugega. Denimo videz prednjega dela, s katerim je oblikovalcem uspelo, da so avtomobil zelo klasičnega videza močno posodobili. In to s preprostim ukrepom, da so nanj z mokke preslikali značilni Oplov vizir. Ta pa grandlandu ni posodobil le prednjega dela, ampak se zdi, da je pomlajen kar celotni avtomobil, pa čeprav se zares ni spremenilo nič drugega. Morda velja omeniti le še napis GRANDLAND na zadku. Ta je namreč tudi nov.
Digitalna armaturna plošča
Enako korenita kot sprednji del je tudi sprememba armaturne plošče v notranjosti. Oplovi oblikovalci so namreč iz mokke v grandlandovo notranjost preslikali tudi celotno armaturno ploščo, ki je postala povsem digitalna in o analognih instrumentih iz prejšnjega grandlanda ni ostalo ne duha ne sluha. Razen spodnjega dela oziroma sredinskega grebena, ki je ostal enak kot prej. To pomeni, da je glandland kljub digitalizaciji ohranil nekaj analognih stikal, predvsem pa se analogno še vedno upravlja klimatsko napravo, kar je dobro.
Grandland je torej digitaliziran, vendar v tem pogledu še vedno spada v malce starejšo generacijo, z uporabniškim vmesnikom, s katerim je bliže oplu mokki ali peugetu 3008 kot pa oplu astri ali peugeotu 308, ki sta dobila najnovejšo različico, ki deluje veliko bolj učinkovito. V grandlandu se je zato treba sprijazniti z občasnimi zamudami in slabšo grafiko, kar pa ne velja za funkcionalnosti, s katerimi je kar dobro založen. Predvsem pa je solidna digitalna armaturna plošča, ki kljub temu, da ni najbolje zasenčena, nima težav s preglednostjo. Predvsem pa je dovolj prilagodljiva, da ne bo občutka prikrajšanosti.
Prostor je ostal enak
Nad prostornostjo grandlanda se doslej nismo pritoževali in, ker se to ni spremenilo, tudi zdaj velja, da je prostora več kot dovolj. Spredaj lahko voznika in sovoznika, kar je veljalo tudi za testni avto, razvajajo ergonomski sedeži, zadaj pa potniki kolen tudi ne tiščijo v sprednje sedeže. Tudi prtljažnik je povsem soliden in predvsem solidno povečljiv. Grandland žal trpi za tipično pomanjkljivostjo sodobnih avtomobilov, slabim razgledom nazaj, zato bi bilo dobro, če bi mel bolj kakovostno vzvratno kamero. Vanj je namreč vgrajena precej nizko ločljiva, zato slika na zaslonu ni vedno zanesljiva.
Je pa zato odlično deloval neki drugi sistem. Testni grandland je bil namreč opremljen ne le s sistemom za preprečitev zapustitve voznega pasu, ampak tudi s sistemom za ohranjanje vozila na voznem pasu. Preskusil sem ga med vožnjo čez Trojane in lahko potrdim, da je v kombinaciji z radarskim tempomatom poskrbel, da sem volanski obroč zares le držal, avtomobil pa je smer lepo po sredi pasu držal sam. Če pa sem volan spustil, je hitro ugotovil, da nekaj ni v redu, in me najprej opozoril, potem pa se je izključil in me prisilil v prevzem nadzora med vožnjo. Tudi sam vklop sistema je povsem pregleden, saj sta temu namenjena dva fizična gumba na sredinski konzoli.
Grandland je s koncernske police z opremo sicer pridobil tudi nočni vid, sistem, ki se vključi ob mraku in vas s pomočjo infrardeče kamere opozarja na objekte in predvsem ljudi in druga živa bitja pred vami, dobro pa je, da je serijsko na voljo tudi led osvetlitev.
Klasični pogon
Opel grandland je sicer na voljo tudi s priključno hibridnim pogonom, ki je lahko tudi štirikolesni, testni pa je imel še klasično motorizacijo in sprednji pogon. Tega sestavljata preskušeni PSA-jev 1,2-litrski turbobncinski trivaljnik, tokrat z največjo močjo 130 'konjev', in osemstopenjski samodejni menjalnik. Gre za povsem solidno motorizacijo, ki nima veliko dela s skoraj poldrugo tono težkim avtomobilom in mu zagotovi tudi zmerno športnost, če si voznik te morebiti zaželi.
Pri tem mu pomaga tudi kombinacija solidno natančnega volana in prav tako solidnega podvozja, ki pa ne skriva, da je grandland razmeroma visok avtomobil, ki se v ovinku rad tudi malce bolj nagne. Se pa zna poraba goriva ob priganjanju dvigniti precej čez uradno deklariranih 6,4 litra na sto kilometrov. Na testu je bila namreč bliže osmim litrom.
Opel grandland se je torej z medgeneracijsko prenovo precej digitaliziral in posodobil, a še vedno ostaja malce konservativen, vsaj ko gre za razmerje do ostale ponudbe v okviru skupine Stellantis.
Opel grandland ultimate 1.2 AT8
Motor: turbobencinski, trivaljni, 1.199 ccm
Največja moč: 96 kW (130 KM) pri 5.500 vrtljajih
Največji navor: 230 Nm pri 1.750 vrtljajih
Zmogljivosti: 188 km/h, 10,3 sekunde od 0 do 100 km/h
Dimenzija (D x Š x V v mm): 4.477 x 1.856 x 1.609, medosna razdalja 2.675
Prtljažnik (v litrih): 514-1.625
Poraba: 6,4 l/100 km (kombinirani cikel WLTP), izpusti CO2: 144 g/km
Cena v evrih: 41.840
Več kot je noter enih igračk, več lahko crkne. Ne pozabit, da so Rusi mdr dobili vojno, ker so imeli …
Digitalno si zataknite za klobuk in odjahajte v soncni zahod. Tv ekrani na vseh koncih. Asistentov za cel almanah. A …
Predraga polpremičnina!