Kako hitro je Hyundai napredoval v dveh desetletjih dokazuje s santa fejem. Avto se danes, v četrti generaciji, brez kančka zadrege postavlja ob bok nemškim ali francoskim SUV-jem. Na testu smo zbrali prednosti in slabosti korejskega velikana, ki pa tudi ni več tako poceni kot pred dvema desetletjema.
Santa fe je eden od zaščitnih modelov Hyundaia. Gre za četrto generacijo modela, ki je med najbolj prepoznavnimi modeli znamke tudi pri nas, na voljo pa je tudi v različici s sedmimi sedeži (1.200 evrov doplačila). Tokrat smo na testu preizkušali petsedežni model v kombinaciji z močnejšim od dveh dizelskih motorjev v ponudbi - 2,2-litrskim štirivaljnikom kombiniranim z novim osemstopenjskim samodejnim menjalnikom in štirikolesnim pogonom.
Tisti, ki imate predhodnika tretje generacije, boste že na prvi pogled opazili, da je v četrti generaciji opazno zrasel. V dolžino za sedem centimetrov. Na srečo so raztegnili tudi medosje, ga tudi nekoliko dvignili, zaradi česar je več prostora v potovalni kabini, predvsem na zadnji klopi, ki je za nameček pomična. Po novem ga je občutno več tudi v prtljažniku (v osnovi meri zajetnih 625 litrov ali 40 litrov več kot pri predhodniku). Del standardne opreme pri najvišjem opremskem paketu impression so tudi velika 19-palčna platišča, ki sicer nekoliko dvigujejo stroške lastništva avtomobila, po drugi strani pa SUV na cesti deluje še bolj premijsko, pri čemer pa, kot je v navadi značilno za velika kolesa, ni pretirano načeto udobje med vožnjo.
Na cesti ga boste tudi zaradi velikih platišč in zajetnih zunanjih mer, še večjega ga naredijo standardni strešni nosilci, težko spregledali, tudi na račun zajetne kaskadne maske motorja, ponoči pa dobro delujočih polnih led žarometov, ki osvetljujejo tudi ovinek. Tako kot je pri Hyundai v navadi niso "varčevali" s kromanimi vsadki, tudi preglednost nazaj so izboljšali z večjim zadnjim oknom, nad katerim je spojler, ki doda nekaj k boljšemu videzu. To, da je tako zrasel, se pozna tudi na masi, saj je z okoli dvema tonama že težko kategornik, posledično pa gre za manj okretni SUV, tudi pri porabi plinskega olja je treba računati na kombinirano porabo nekaj pod mejo devetih litrov na 100 prevoženih kilometrov.
Ena od rešitev, ki mi je všeč, je, da vrata pokrivajo vhodne pragove. To je izjemno praktična rešitev za SUV vozila. Ker ima avto večji odmik od tal, se pri vkrcanju pogosto dotaknemo pragov. Če so umazani, boste med vstopanjem v kabino hitro umazali z oblačili. V tem primeru nevarnosti ni.
Kabina je zgrajena razkošno in uporabno. V usnje oblečeni sedeži so nadvse udobni, Hyundaievi pa tudi učinkovito segrejejo (testni avtomobil je imel tudi ogrevanje volana – zelo udoben pripomoček v mrzlih dneh) ali shladijo zadnjo plat in ledveni del, če si to voznik ali sopotnik zaželita. Tudi potnikov zadaj ne bo zeblo v zadnjico, saj je dvostopenjsko ogrevana tudi zadnja klop. Poleti boste imeli v vozilu ves čas ohlajeno pijačo, saj je zajeten predal pred sopotnikom hlajen, veliko prostora je tudi pod sredinskim počivalnikom za roko, zajetne odprtine so v vratih. Da je avto izdelan uporabno pričata dve 12V vtičnici, ena spredaj in ena v prtljažniku, dobro je opremljen tudi z USB priključki, veliko in priročno je odlagališče za polnjenje telefona.
Prepričala sta nas tudi nova, razkošno odmerjena udobna prednja sedeža, ki sta električno in po dolžini nastavljiva, nastavljati je možno tudi sedalni del.
Tudi kar zadeva digitalizacijo santa fe lovi priključek z vodilnimi v razredu. Standardno sicer še vedno ponuja klasične analogne merilnike z vključenim malim 3,5-palčnim TFT zaslonom in »le« sedempalčni osrednji zaslon na dotik, najbolje opremljeni santa fe, pa vključuje že digitalne merilnike, ki so vsaj za moj okus preveč barviti in 8-palčni zaslon, na katerega se lahko preslikavajo informacije iz pametnega telefona. TomTomova navigacija podpira navigacijske karte, grafična podoba je logična in očem prijetna. Zaslon na dotik je odziven, prehajanje med meniji pa pregledno. Slovenskega jezika ne pozna. Hyundai s santa fejem uvaja tudi barvni projekcijski zaslon z bogatim naborom podatkov, ki se preslikavajo neposredno na vetrobransko steklo. Zelo dobro.
Pohvalno veliko asistenčnih sistemov prihaja že serijsko, vključno z radarskim sistemom za zaznavo pešcev in kolesarjev, sistemom za nadzor voznikove zbranosti in sistemom za pomoč pri ohranjanju voznega pasu. Všeč mi je, da santa fe zgolj ne sledi konkurenci, ampak uvaja tudi novosti. Novo tehnologijo, ki je del Hyundaijevega varnostnega SmartSense, nadzira dogajanje na zadnjih sedežih ter voznika opozori, kdaj potniki zadaj zapustijo sedež. Starše z obvestilom na osrednjem zaslonu ali celo s hupo spomni, da ne pozabijo otrok v avtomobilu. S pomočjo senzorjev gibanja zazna tudi, če se otroci zaklenejo v vozilo, sistem za varno izstopanje pa prav tako preprečuje nesreče, saj v primeru, da se vozilu od zadaj približujejo drugi udeleženci v prometu, začasno zaklene vrata in omogoči potnikom, da izstopijo šele, ko nevarnosti ni. Pohvalno. Manjšo pripombo imamo na klimatsko napravo, ki je le dvoobmočna, že veliko manjši avto, novi seat leon, ima na primer 3-območno klimatsko napravo.
Tudi glede prtljažnika ni večjih pripomb, morda to, da je električni pomik prtljažnih vrat del opreme šele z najvišjim paketom opreme, ki smo ga preizkušali. Vrata so precej težka za odpiranje. Sedeži se v ravno dno pospravijo z eno potezo, s pritiskom na tipko. Praktična rešitev, ki prihrani čas. Vendar je treba sedeže ročno postaviti nazaj v prvotni položaj. Ko so sedeži podrti nastane velika ravna površina, tudi odprtina za nalaganje za prtljažnimi vrati je velika. Mladi starši z vozički ali pa tisti s pasjimi kletkami bodo zadovoljni.
Kot smo zapisali, Hyundai pri nas ne ponuja možnosti izbire bencinskega motorja. 2,2-litrski štirivaljni turbodizelski motor serijsko sodeluje z ročnim šeststopenjskim menjalnikom, za doplačilo 2.800 evrov pa skupaj v paketu z radarskim tempomatom, aktivnim ohranjanjem vozila na voznem pasu, opozarjanjem na prečni promet in še nekaterimi aktivnimi asistenčnimi pomagali, dobite novi 8-stopenjski samodejni menjalnik, ki je dela paketa naprednih pomagal.
Osemstopenjski menjalniki so danes standard v tovrstnih vozilih. Menjalnik med vožnjo deluje hitro in gladko, ponuja tudi obvolanske konzole za bolj športno ročno prestavljanje, tudi čisti dizel na papirju ponuja veliko moči 147 kilogramov in predvsem veliko navora. V praksi pa ga nekoliko okornega naredi visoka masa in tudi premalo neposreden volanski mehanizem. Speljevanje zna biti za koga prepočasno, tudi prestavljanje v vzvratno prestavo. Vklapljanje start/stop sistema deluje nekoliko prepočasi. Zato pa je SUV zelo udoben potovalnik, moči je na avtocesti ali pri kakšni bolj strmi vožnji po gorskih ovinkih vseskozi dovolj, ne glede na vrtljaje. Tudi z vleko večje mase (počitniške prikolice) ob dodatku zmogljivega štirikolesnega pogona ne bi smelo biti nikakršnih težav. Posebnost štirikolesnega pogona pod katerega se podpisuje Hyundai je nova tehnologija HTRAC, ki z različnimi voznimi načini prilagaja navor na posamezno kolo glede na hitrost in oprijem, temelji pa na variabilni porazdelitvi navora iz zavorne sile med prednjo in zadnjo osjo. V praksi deluje neopazno, a vsaj na mokrem terenu, kjer smo ga preizkušali, učinkovito.
Hyundai je že dolgo časa znamka, ki kakovostno in vsebinsko ne zaostaja za uveljavljenimi evropskimi konkurenti, kar se pozna tudi pri ceni. Vseeno pa je lahko santa fe veliko cenejša alternativa od podobno velikih SUV vozil premijskih nemških znamk – a je v primerjavi z njimi zaznavna razlika tako pri voznih lastnostih kot materialih in uporabljeni tehnologiji.
Podatki o vozilu (Hyundai Santa Fe 2,2 CRDi 8AT 4WD Impression)
Motor: turbodizelski, štirivaljni, 2.199 ccm
Največja moč: 147 kW (200 KM) pri 3.800 vrtljajih
Največji navor: 440 Nm pri 1.750 vrtljajih
Zmogljivosti: 205 km/h, 9,3 sekunde od 0 do 100 km/h
Dimenzija (D x Š x V v mm): 4.770 x 1.890 x 1.680, medosna razdalja 2.675
Prtljažnik (v litrih): 625 – 1.695
Poraba: 8,7 litra/100 km (kombinirani cikel WLTP), izpusti CO2: 162 g/km
Cena v evrih: 34.900 (osnovni model)/48.500 (testni)/52.120 (testni z dodatno opremo)
Plusi: Oprema, videz, štirikolesni pogon, prostornost;
Minusi: Okretnost, ponekod trda plastika, počasno delovanje start/stop sistema;
Pri žurnalu ste izumili novo enoto za moč vozila. Čestitam. Nekdo mora biti prvi. "tudi čisti dizel na papirju ponuja …