Na enem mestu smo zbrali napovedi, kaj se bo letos spremenilo za udeležence v cestnem prometu. Ne pozabite kupiti letne vinjete, večini lastnikov osebnih vozil poteče do konca januarja.
Ključni poudarki:
- novi predpisi glede tehnične brezhibnosti vozil
- pihali boste na policijskih postajah
- reorganizacije v policiji glede nadzora prometa
- pametni tahografi
- nove infrastrukturne pridobitve
- posodobljena dolgoročna strategija za razvoj prometne varnosti
- strožji pogoji za zvezdice in otroške sedeže
- ne bo sekcijskega merjenja, ne bo novih provid
Ker smo se za zdaj izognili kataklizmi z roza vozniškimi na upravnih enotah, bo nadaljevanje leta mirnejše, a glede nove zakonodaje še vedno živahno. V pripravi so številni novi predpisi, ki bodo prilagodili naš pravni red dogovorom na ravni Evropske unije. Gre za sveže usmeritve pri nadzoru nad varnostjo in okoljsko sprejemljivostjo cestnih vozil. Med drugim so zakoličeni precej strožji kriteriji za spremljanje tehnične brezhibnosti vozil skozi njihovo celotno življenjsko dobo.
Iz ene v drugo skrajnost
Pred enim letom smo napovedovali, da bo januar 2023 za na desettisoče voznikov in voznic izredno stresen, saj so se obetale dolge čakalne vrste na upravnih enotah zaradi takrat še veljavnega roka veljavnosti roza vozniškega dovoljenja. Končalo se je drugače.
Ker je vlada ugotovila, da se s "horuk" pristopom obeta popoln kaos, je še drugič salomonsko podaljšala rok za menjavo na "zdaj pa res" skrajni 19. januar 2033. Do takrat bo roza vozniška še naprej brez omejitev veljala do dopolnjenega 80. leta starosti, medtem ko novo kartično dovoljenje velja le 10 let, po dopolnjenem 70. letu starosti pa se podaljšuje le še na pet let. Nadzor nad sposobnostmi voznikov (ali po pol stoletja od izdaje dovoljenja za vožnjo morda danes potrebujejo vsaj očala?) bo torej še nadaljnjih 10 let zelo slab.
V Nemčiji so ubrali bolj premišljen pristop in so za nekaj naslednjih let vnaprej določili, kdaj morajo imetniki glede na letnico rojstva stara vozniška obvezno zamenjati z novim. Letos obveza velja za tiste, ki so rojeni med 1959 in 1964.
Prihaja ostrejši tehnični?
Na Ministrstvu za infrastrukturo so za Žurnal24 pojasnili, da bo z evropskim pravnim redom letos treba uskladiti zakon o motornih vozilih, temu pa bo sledil tudi novi pravilnik o registraciji. Morda se obetajo novosti tudi na tehničnih pregledih z dodatnimi omejitvami glede brezhibnosti. Nekatere članice EU (Belgija, Nizozemska, kmalu Nemčija …) so že uvedle obvezne meritve trdnih delcev v izpušnih plinih. Prvi rezultati glede dejanskega onesnaževanja doslej na papirju neoporečnih vozil so zelo slabi.
V slovenski pravni red bo treba sprejeti tudi t.i. Eurovignette direktivo, ki prinaša novosti tako pri cestninjenju osebnih kot tudi tovornih vozil.
Ministrstvo v skladu s sprejetim evropskim "mobilnostnim svežnjem" napoveduje še spremembe pri zakonu o prevozih v cestnem prometu in zakonu o delovnem času mobilnih delavcev ter spremembe pri pravilnikih, ki normirajo usposobljenost poklicnih voznikov. Napoveduje tudi posodobitve in združevanje informacijskih sistemov za učinkovitejše delo z bazami voznikov in vozil.
Namesto v zdravstveni dom na policijsko postajo
Na policiji prav tako napovedujejo precej novosti. Po burnem obdobju, ko je na prometno varnost močno vplivala strankarska politika, jih najprej čakajo notranje spremembe. "V Policiji želimo dokončati reorganizacijo avtocestne policije, na podlagi katere bo naloge Uprave avtocestne policije prevzela Uprava uniformirane policije, na postajah prometne policije pa se bodo ustanovile skupine za avtoceste in hitre ceste, s katerimi bo policija nadaljevala z zagotavljanjem stalne prisotnosti policije na avtocestah in hitrih cestah."
Na tak način naj bi zagotovili zadosten nadzor avtocest in hitrih cest, hkrati pa ohranili tudi nadzor glavnih in regionalnih cest. "Glede na področje dela smo kot prioritete izpostavili umirjanje hitrosti in zmanjšanje števila alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč, zato bo policija prednostno izvajala naloge, ki imajo pozitiven vpliv na omenjeni področji," so še napovedali za Žurnal24.
V ta namen bodo v kratkem nabavili dodatno kvoto etilometrov, torej overjenih naprav za meritev alkohola v izdihanem zrak. Cilj je, da bi prav vsaka policijska postaja v državi imela lasten etilometer. Ker je etilometer po verodostojnosti enak strokovnemu pregledu, bodo policisti majave voznike očitno kmalu le še redko vozili na odvzem krvi in urina v zdravstvene domove, precej pogosteje pa pihat v naprave na policijske postaje. Ob sumu zlorabe drog za volanom bo ostal klasičen postopek.
Okrepili bodo tudi nadzor tovornega prometa, v ta namen so že nabavili dodatne tehtnice. V načrtu pa je tudi programska in strojna oprema za nadzor nove generacije tahografov in to tudi na daljavo brez ustavljanja. Avgusta 2023 v EU namreč stopa v veljavo zahteva, da morajo tovorna vozila preiti na uporabo nove generacije tako imenovanih pametnih tahografov, pri katerih je goljufanje dodatne oteženo.
Policija v napovedih za leto 2023 povsem molči o sekcijskem merjenju hitrosti, za katerega lanski razpis in njegov polom je bila soodgovorna. Na Darsu so sicer načrtu uvedbe sekcijskega merjenja na avtocestah še vedno zelo naklonjeni "v tesnem sodelovanju s policijo", a vprašanje je, če ga bodo v takšni sestavi odgovornih za pripravo pogojev uspeli spraviti do srečnega konca.
Nove provide so mrtve
Policija napoveduje, da bo v primeru izdane odobritve tipa merila za nove sisteme za mobilno merjenje hitrosti "začela s postopki, da v uporabo uvedemo tovrstne nove sisteme." Policija je s tem dokončno priznala svoj poraz glede trmastega vztrajanja pri videonadzornem sistemu Provida, potem ko je lani zaradi neinteresa dosedanjega dobavitelja propadel zadnji razpis zanje.
Dobavitelji modernejših sistemov, ki delujejo po principu Dopplerja, potrebnih postopkov za tipsko odobritev pri nas niso niti začenjali, če pa so jih pogoji policije že na začetku izključevali. Tako bodo številni hitri avtomobili za prestrezanje, ki jih je policija namensko nabavljala v zadnjih dveh letih in so morali biti obvezno kompatibilni za vgradnjo provid, še nekaj časa vozili brez naprav za merjenje hitrosti.
Preventiva na novih temeljih
Na agenciji za varnost prometa (AVP), ki je pred kratkim dobila novo vodstvo, so glede leta 2023 napovedali, da bodo med ključnimi izzivi njihovega dela "hitrost, alkohol, uporaba mobilnih naprav in multimedije med vožnjo, vključevanje novih vozil v prometni sistem, izzivi starejših voznikov ter zagotavljanje podlag za ustrezno usposobljenost ter kompetence vseh udeležencev v prometu."
K jasnim in dosegljivim ciljem naj bi dolgoročno prispevala nova Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa 2023-2030. Pri njeni pripravi država krepko zamuja, saj se je prejšnja resolucija že iztekla, v zadnjih nekaj letih pa so se zgodili veliki premiki glede naprednosti vozil, mikromobilnosti in infrastrukture.
Za pripravo tega ključnega medresorskega dokumenta s področja varnosti prometa, na katerega so vezani številni preventivni programi in usmeritve, je sicer zadolženo ministrstvo za infrastrukturo. Na AVP napovedujejo, da bo z novo resolucijo za razliko od sedanjega pristopa daljše časovno obdobje posvečeno enemu od nacionalnih ciljev.
Na Darsu, kjer upravljajo z več kot 600 kilometri slovenskih avtocest in hitrih cest, med letošnjimi novostmi navajajo zaključek celostne prenove vseh malih postajališč, zaključek nekaj pomembnih gradbenih projektov (npr. novi priključek na severni ljubljanski obvoznici) in postavitev številnih novih portalov po omrežju, s katerimi bodo lažje usmerjali promet in zmanjševali zastoje.
Novosti na ravni EU
Švedsko predsedstvo Evropskemu svetu bo v mandatu prvega polletja skušalo doseči končni dogovor med članicami glede predloga o novem okoljskem standardu Euro 7, ki je bil s strani Komisije po dolgem odlašanju predstavljen lani novembra. Predlog močno omejuje določene izpuste, ki jih dosedanji standardi niso pokrivali ali pa le delno.
Zdaj je na vrsti zahtevno usklajevanje interesov držav in avtomobilske industrije, pri čemer bodo proizvajalci vozil skušali zakasniti začetek veljavnosti. Euro 7 naj bi po zdajšnjem načrtu za nove avtomobile začel veljati že 2025, za tovornjake pa dve leti kasneje. Euro 7 utegne pokopati številne danes množične modele vozil.
Nadaljeval se bo postopen prehod k vse bolj elektrificiranim vozilom. Dobra novica za državljane EU je, da se bo glede na napovedi cenovni pritisk na nove in rabljene avte v prihodnjih mesecih nekoliko sprostil, znova se očitno vračajo tudi popusti. Bodo pa glede na srednjeročne napovedi ostale razmeroma visoke cene nafte in elektrike.
Organizacija Euro NCAP bo zaostrila standarde glede aktivne in pasivne varnosti, ki jih morajo dosegati novi modeli, da prejmejo vseh pet zvezdic.
S septembrom bodo v prodaji lahko ostali le še tisti otroški sedeži, ki so izdelani po standardu i-Size (UN ECE 129). Doslej še veljavna standarda UN ECE 44/04 in 44/03 se ukinjata.
Novosti v drugih državah
V Nemčiji bodo na tehničnih pregledih predvidoma do poletja uvedli meritve izpusta trdnih delcev. Novi kompleti prve pomoči v nemških avtih pa morajo zdaj vsebovati dve zaščitni maski. V Švici bodo uvedli e-vinjeto, ki pa bo še naprej samo letna.
Nizozemski Amsterdam je naslednje veliko evropsko mesto, kjer bodo na večini mestnih ulic uvedli omejitev hitrosti 30 km/h. Pri Združenih narodih so k takšnemu ukrepu v mestih v korist zaščite ranljivih prometnih udeležencev pozvali vse vlade sveta.
Prav bolani ste že s temi omejitvami
omejitev na 30km/h v mestu. a za el. bicikle tud ? a si predstavljate vožnjo skozi velemesto. od obvoznice pa …
lep nateg! če prav razumem. lastnik plastičnega vozniškega dovoljenja (med drugim vestni državljan) ima dokument, ki velja 10 let. vsi …