Letošnji rezultati glede prometne varnosti niso spodbudni, saj za zdaj zaostajajo za cilji, zastavljenimi ob začetku leta. Po danes objavljenih podatkih je tako umrlo že 89 ljudi, lani v istem času pa 90. Letos naj bi sicer na cestah umrlo bistveno manj ljudi kot lani, ko jih je umrlo 125. Resolucija o varnosti cestnega prometa sicer predvideva, da bo leta 2022 v cestnem prometu umrlo "le" še 70 ljudi.

Podcenjevanje varnosti tam zadaj

Trenutno še posebej skrbi skupina sopotnikov v vozilih, saj je letos v avtomobilih in drugih vozilih, ki jih sami niso upravljali, umrlo že 17 ljudi, kar je devet več kot lani v istem obdobju (+113 odstotkov). Še precej slabše je kazalo konec avgusta, primerjalni podatki za prvih osem mesecev so namreč namerili kar 183-odstotno poslabšanje varnosti pri sopotnikih. 

14 sopotnikov je letos umrlo v avtomobilih, dva na motorju, eden pa se je vozil v tovornem vozilu. V petih primerih sopotniki niso uporabljali ustrezne zaščite, ugotavlja agencija za varnost v prometu (AVP). Lani je bila sicer uporaba varnostnega pasu pri mrtvih sopotnikih še veliko bolj katastrofalna, uporabljalo ga je le 33 odstotkov ponesrečenih. Po uradnih podatkih, predvsem na podlagi podatkih prometnih kontrol, se zadaj še vedno ne pripneta dve tretjini odraslih potnikov.

 Ugodnejši so podatki glede poškodb potnikov. V prvih osmih mesecih letošnjega se je hudo telesno poškodovalo 70 potnikov ali 14 odstotka manj kot v lanskem enakem obdobju (81).

Kako bi morali sopotniki, čeprav nimajo volana v rokah, bolj poskrbeti za svojo varnost? Prvo in osnovno pravilo je vsekakor, da ste v vozilu vedno privezani, četudi sedite zadaj. Nepripeti potnik na zadnji klopi lahko z močjo rok zadrži sunek ob trku le pri nizkih hitrostih do kakih 20 km/h, pri višjih pa ga katapultira naprej v sedeža, ali še slabše, vse do vetrobranskega stekla, hude poškodbe si lahko prizadanejo potniki tudi ob trkih med seboj.

Za AVP sopotniki oprani krivde, za inštruktorja ne 

Postavlja pa se tudi vprašanje, kako lahko sopotnik vpliva na početje voznika. Kot pravijo na AVP, sta najbolj pogosta vzroka pri nastanku prometnih nesreč s smrtjo potnika neprilagojena hitrost in nepravilna stran oz. smer vožnje (letos skupaj 10 umrlih). "Vendar potnik tu nima vpliva, saj v nobeni prometni nesreči s smrtjo potnika potnik ni bil povzročitelj prometne nesreče."

Drugače pa meni dolgoletni inštruktor varne vožnje Brane Küzmič in opozarja, da izobraževalni sistem podcenjuje sopotnika. "Voznike v našem sistemu priprav na izpit in izobraževanje na tečajih varne vožnje že lahko vzgajamo, ne moremo pa vzgajati sopotnikov. Včasih so ravno sopotniki tisti, ki vznemirjajo voznika ali ga spodbujajo, da naredi neumnost, denimo da še bolj pritiska na plin. Narobe pa je oboje, tako da ga spodbuja, kot da mu ne zna ali se mu ne upa reči, naj vozi varneje. Je pa vsaka nesreča zgodba zase, s svojimi okoliščinami, ki privedejo do tragedije.”

Zadnji v razvoju malce izviseli

Varnost sopotnikov v avtomobilu se je sicer v zadnjem desetletju z razvojem varnejših vozil precej popravila, še posebej to velja za sopotnika spredaj. Pri EuroNCAP pa so denimo pred časom opozorili proizvajalce, da morajo odslej več pozornosti nameniti tudi zadnjim potnikom, kjer je zaostajanje za trendi postalo očitno. Številni avtomobili sicer že imajo varnostne zavese, ki ščitijo tudi zadnje potnike, nekateri proizvajalci (denimo Ford) že tudi vgrajujejo v varnostni pas vgrajene zračne mehove.