Pri novem sistemu stacionarnih radarjev, ki ga postavljajo po Mestni občini Maribor (MOM), gre za prvi primer javno-zasebnega partnerstva, ki sega tudi na področje kaznovalnega prava. Po mnenju informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar je pri tem lahko spornih več vprašanj. “Pooblaščenec je uvedel inšpekcijski postopek, ki še ni končan,” je za Žurnal24 povedala Rosana Lemut Strle, namestnica informacijske pooblaščenke.

Najbolj sporna rdeča luč

Spomnimo, MOM je sklenila pogodbo s podjetjem Iskra sistemi, ki bo v štirih letih posodobilo dotrajan semaforski sistem v občini. Z novimi semaforji bo na nekaterih križiščih v Mariboru vzpostavljenih 23 sistemov za detekcijo hitrosti in vožnje v rdečo luč ter 40 sistemov samo za detekcijo vožnje v rdečo luč. Večina denarja od prekrškov – v prvih šestih letih kar 92 odstotkov od zaračunane kazni za prekršek – se bo prek mestnega redarstva steklo na račun podjetja Iskra sistemi.

Tako bodo poplačali 30-milijonsko investicijo. Takšno javno-zasebno partnerstvo bo sklenjeno za deset let, z možnostjo podaljšanja za pet let. Ravno ta model je zmotil pooblaščenko. Po njenem mnenju je najspornejše snemanje prekrškarjev, ki so prevozili rdečo luč. “Tukaj se srečamo s pomanjkanjem zakonske podlage,” pojasnjuje Lemut Sterletova.

Občina je zagon novih radarjev zato ustavila. Aktivirala jih bo, ko jim bodo pristojne institucije dale zeleno luč.