Kako si se uvrstil med deseterico najboljših?

Vsako leto Ferrarijev izobraževalni center (Ferrari Training Center) priredi tekmovanje, v katerem sodelujejo pooblaščeni serviserji z vsega sveta. Za udeležbo je potrebnih najmanj pet let delovnih izkušenj pri servisiranju vozil Ferrari in dober rezultat pri posebnih testih. Ti so precej zahtevni, saj je potrebno odlično poznavanje vse tehnične in servisne dokumentacije in značilnosti vseh Ferrarijevih modelov. Na podlagi rezultatov pri Ferrariju izberejo deset najboljših na svetu, ki se potem pomerijo na finalnem tekmovanju v Maranellu. Na koncu posebej razglasijo najboljše štiri, ostalih uradno posebej ne rangirajo. Jaz sem bil na koncu v tej skupini, uradno torej na 5. do 10. mestu.

Kako ste se na tekmovanje pripravljali?

Pripravljal sem se pravzaprav vsak dan, ko sem se srečeval z določenimi problemi, ki so povezani s temi avtomobili. Ferrari namreč vse leto pripravlja gradivo, ki ga je treba popolnoma usvojiti, organizira šolanja ter sprotna preverjanja znanja. Ob uvrstitvi med najboljših deset pa se je v priprave vključil naš celoten kolektiv, ki je pod vodstvom Igorja Štibilja, vodja izobraževalnega centra Avta Triglav, pripravljal dodatne naloge. Časa za intenzivnejše priprave je bilo relativno malo, le slab mesec. Pripravljal sem se s študiranjem literature, sodelavci so mi skrivali napake in podobno. 

Kakšne naloge ste imeli? Kaj je bilo najtežje?

Delali smo pri različnih Ferrarijevih modelih, na katerih smo iskali skrite napake. Imeli smo teoretični in praktični del, točke pa smo nabirali tudi na dirkališču pri spretnostnih vožnjah. Tam smo se pomerili s ferrariji, kar je bila še posebej lepa izkušnja, saj si lahko daš duška in občutiš, kako se ta avtomobil v resnici pelje in čemu je namenjen. To na naših cestah ni mogoče.

Lahko rečem, da je bilo zame tekmovanje težje kot za druge udeležence, saj je zame potekalo v angleškem jeziku. Ostali udeleženci pa so odgovarjali vsak v svojem jeziku, francoskem, nemškem, angleškem, ker so prihajali iz večjih držav. Vse naloge so bile zahtevne. Pripravljene so bile tako, da se je bilo treba pošteno potruditi, še posebej, ker je bilo na razpolago le 30 minut časa. Znotraj tega si se moral soočiti s problemom, nakazati postopek, kako ga odpraviti, in na koncu napisati poročilo, kaj si počel. Težko je vsak prišel do konca znotraj tega časa.

Kateri izmed vodilnih mož so bili prisotni?

V Maranellu smo bili štiri dni in v tem času srečevali najrazličnejše ljudi iz koncerna. Ob zaključku je bil z nami Sergio Marchionne (prvi mož koncerna Fiat, op. a.), ki si je vzel čas za klepet z vsakim od nas. Že ob prihodu je veliko vedel o nas, udeležencih. Zame je na primer vedel, da sem najmlajši udeleženec, in me je zato tudi posebej pohvalil. Dejal je, da je zelo ponosen na mlade mehanike in da smo zmagovalci vsi, ki smo bili tam prisotni. Marchionne je na koncu podelil tudi nagrade. Vse skupaj je bila resnično izjemna izkušnja.

Kakšna je bila povprečna starost udeležencev?

Vsi so imeli že najmanj 10 let delovnih izkušenj pri Ferrariju, nekateri so bili tudi že večkrat na tem tekmovanju in so poznali njegov sistem, zato niso bili tako živčni kot jaz, ko nisem vedel, kaj me tam čaka.

Koliko ferrarijev gre letno v Sloveniji skozi vaše roke?

Težko rečem natančno, lahko pa povem, da število strank vsako leto narašča, kar je tudi dokaz, da delamo kakovostno.

Ste specializirani tudi za druge športne znamke?

Smo tudi pooblaščeni serviser za vozila Maserati in Jeep.

Kako se delo mehanika pri športnih avtomobilih razlikuje od "šraufanja" običajnih avtomobilov?

Vsak serviser mora svoje delo opravljati odgovorno, poznati mora specifikacije vozil, ki jih popravlja. Treba je spremljati novosti, se izobraževati na internih izobraževanjih ... Lahko pa rečem, da se moje delo razlikuje od drugih  predvsem zato, ker popravljam in vzdržujem avtomobile, ki večini ljudi pospešijo srčni utrip. Ferrariji so sanje mnogih in jaz vsak dan v njihovi družbi preživim vsaj osem ur. Je pač poseben avto. Povsod, pri vsaki znamki, pa je vedno potrebna odgovornost.

Kakšen je vaš osebni občutek, da ste zraven takšnega avta, ki ga drugi ne vidijo niti na cesti, vi pa ga poznate do obisti?

Da, zelo fajn občutek. S tehnološkega stališča je to zelo dovršen avtomobil v smislu športnosti in korak pred drugimi. Glede udobja pa spada v precej drugo kategorijo.

Ste si v srednji šoli kdaj predstavljali, da boste počeli to, kar opravljate danes?

Da bi delal s takšno znamko, so sanje vsakega mehanika. Tudi jaz sem to sanjal že od majhnega. Že to, da sem tu zaposlen, je zame velik dosežek in čast, še posebej ker te avte poznam tudi od znotraj.

Imate zdaj kakšne nove sanje?

Ostajam zvest Ferrariju. To bo kar to.