Petkov uradni list je vseboval tudi Pravilnik o oprostitvi opravljanja izpita iz prve pomoči za kandidate za voznike motornega vozila. Slednji bo pričel veljati sredi junija

V pravilniku, ki nosi podpis zdravstvene ministrice Milojke Kolar Celarc, je zapisano, da so opravljanja izpita oproščeni kandidati z zaključenim programom študija medicine ali z zaključenim visokošolskim programom za zdravstvene poklice, pa za tiste, ki so opravili srednješolsko izobraževanje s področja zdravstvene nege ... To pomeni, da zdravniki, višje in srednje zdravstvene sestre ter številno drugo zdravstveno osebje lahko do izpita za avto in druga vozila pristopa brez opravljenega tečaja prve pomoči, v katerih se kandidati izobražujejo o temeljnih postopkih ustavljanja krvavitev, nudenja masaže srca, ukrepanja pri nezavestni osebi in tako naprej. 

Na videz logičen ukrep, saj naj bi vendar neka novopečena medicinska sestra ali zdravnik okulist obvladala tudi ukrepe ob zaustavitvi srca? Peter Kordež, reševalec in inštruktor za učenje tehnik oživljanja pri nujni medicinski pomoči pa je do novosti bolj kot ne kritičen. "S tem niso naredili čisto nič drugega, kot da so Rdečemu križu pobrali nekaj denarja pri njegovem skorajda monopolnem izvajanju tečajev prve pomoči. Stanja na terenu pa to ne bo izboljšalo. Tudi oni bi morali dokazati znanje pred izpitom za avto."

Kaj pomaga, če si medicinska sestra ali otorinolaringolog

Po Kordeževem prepričanju in izkušnjah marsikateri izobražen zdravstveni delavec ne obvlada dovolj tehnik nujne medicinske pomoči. "Srednja zdravstena šola ne zagotavlja sistema, ki bi dijakom dal potrebno znanje za nujno medicinsko pomoč," meni. "Dijaki dobijo neko znanje, ki pa je namenjeno predvsem zdravstveni negi nekega pacienta na domu, v bolnišnici ali domu ostarelih. Znanja o ukrepih ob nujnih stanjih pa dobijo zelo malo, kar se jasno vidi pri dijakih, ki pridejo na prakso, ali pri pripravniki. Ko je potrebna samozavest, se pojavi strah pred tem, da bodo kaj narobe naredili in tako preprosto ne ukrepajo," iz prakse govori Kordež in navede primer, ko je bil v ekipi NMP, ki je prišla na dom oživljati osebo. Naknadno so ugotovili, da je bila med prisotnimi svojci medicinska sestra, ki pa v odločilnih trenutkih ni znala pomagati.

Ali pa da je druga sestra skušala neuspešno izvajati masažo srca z AED aparatom. Krivila je napravo, ki je opozarjala, naj znova preveri elektrode, v resnici je sestra elektrode dala kar na srajco bonika, ne na golo kožo, kar je pogoj za delovanje defibrilatorja. "Ni jim za zamerit, ampak te postopke je potrebno redno obnavljati, da znamo v ključnih trenutkih odreagirati," opozarja Kordež. Še posebej ob dejstvu, da se na približno pet let uveljavljajo nova dognanja in tehnike pri nudenju NMP. Takšen primer je uvajanje AED naprav v zadnjih letih, za katere pred desetimi in več leti na tečajih prve pomoči ni še nihče vedel.

Obnavljati je potrebno, kakšne barve je gasilski aparat ...

Rešitev za več znanja in samozavesti pri reševanju življenj tako ni v izvzemu zdravstvenega osebja iz postopkov učenja tovrstnih praks, temveč v čim pogostejšem obnavljanju znanja tako za zdravstveno osebje kot običajne voznike, opozarja Kordež. Po njegovem bi morala država to urediti na sistemski ravni z uzakonitvijo obveznih, a zastonjskih obnovitvenih tečajev prve pomoči.

"V sklopu obveznega tečaja za varstvo pri delu, ki se obnavlja na nekaj let, mora recimo vsak zaposlen vedeti, da imamo ločene garderobe za moške in ženske, ter da so gasilni aparati rdeče barve. Ni pa poskrbljeno za ustrezno obnavljanje prve pomoči." Kordež ne vidi težav, da ne bi krajšega obnovitvenega tečaja prve pomoči s praktičnimi prikazi izvajali kar v okviru tovrstnih obveznih izobraževanj na delovnem mestu, s čimer bi zajeli zelo širok del populacije voznikov. 

Kako zelo pomembno je osveževanje znanja, dokazuje tudi primer iz Koroške, kjer Kordež s somišljeniki po šolah in širše izvaja tečaje temeljnih postopkov oživljanja s prikazom delovanja AED naprav in drugih tehnik oživljanja. V zadnjih devetih letih so tako izobraževali že 20 tisoč tečajnikov. "Dogaja se, da nek posameznik zna prej in bolje ukrepati kot zdravstveni delavec."

Da je država na tem področju zaspala, pa po Kordeževem mnenju kaže tudi njen mačehovski odnos do (ne)vzpostavljanja javno dostopne mreže AED naprav, ki jo ministrstvo v celoti prepušča lokalnim iniciativam. Posledica? Ob klicu na 112 dispečer klicočega ne zna usmeriti do najbližje AED naprave, četudi je ta za vogalom, usmeril pa ga bo do dva kilometra oddaljene stavbe, kjer je AED obešen za zaklenjenimi vrati. Obstajajo pa mesta, kot so denimo Trbovlje s 14 tisoč prebivalci, kjer AED naprave v širšem središču ni javno dostopna. Tudi če morebiti je, pa podatki v tem hipu še niso ažurirani, zato je praktično neuporabna.

PREBERITE ŠE: 

• To je slovenska regija, ki je zgled znanja o oživljanju

• "Več ljudi se odloči ne pomagati, kot pa pomagati"

andrej.leban@zurnal24.si