Foto: Anže Petkovšek Andrej Leban. Da, previsoka hitrost je eden od glavnih morilcev na slovenskih cestah in nestrpna vožnja “za ritjo” botruje marsikateri nesreči. Vseeno strokovnjaki državnih inštitucij priznavajo, da boljšega stanja v zadnjih letih ni prinesla represija s kaznimi, temveč vzgojni pristop in uporaba varnejših vozil ter infrastrukture, vključno z vinjetnim sistemom. Precej pa na naših cestah primanjkuje psihološke navzočnosti policije. Razen blizu šengenske meje, kjer neoznačene octavie švigajo sem ter tja, minejo dnevi, ne da bi na cesti srečali običajno policijsko vozilo. To bi z vidno navzočnostjo najbolj vplivalo na voznike, tako pa si ob zbledelem spominu na policista marsikdo lastne pravice in dolžnosti drugih kroji glede na velikost avtomobila. Da je na cesti vse manj patruljnih vozil, se ne čudim, ko poslušam tožbe policistov, kako se bojijo prižgati sireno, saj marsikje vozijo avtomobile brez ESC-ja in na zlizanih pnevmatikah. Denarja ni niti za vzdrževanje avtomobilov s sistemom Provida, pravijo. Nekateri da so zaradi neprestanih okvar pogosto parkirani, čeprav jih je slaba polovica starih le pet let.

Koristnost. Je nakup sedmih zakamufliranih provid, od katerih vsaka stane za najmanj dve patruljni vozili, upravičen? Deset patruljnih vozil iz istega razpisa bo mnogo premalo za potrebe policistov. Če gre državi za polnjenje proračuna, bi morali udejanjiti idejo o sekcijskih radarjih, ki merijo povprečno hitrost med točkama. Investicija se je v tujini povrnila v enem letu. Od moči prekipevajoče provide pa bodo že čez nekaj let morda spet samevale pred delavnicami.

Komentar se nanaša na članek Policija bi nove, a nima za servis.