Na ministrstvu za infrastrukturo so pripravili krajšo medijsko razlago nove stategije o o alternativnih gorivih v prometnem sektorju, ki med drugim predvideva, da po letu 2030 v Sloveniji ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov z notranjim izgorevanjem na bencin ali dizel. A določene spremembe se bodo morale tako v glavah prebivalcev kot v javnih službah in privatnem sektorju zgoditi že veliko prej, eden ključnih mejnikov pa je oddaljen le še dobrih sedem let. 

Leto 2025 je namreč tista prelomna točka, ko bo v Sloveniji v skladu s strategijo še zadnje leto dovoljena prva registracija avtov in lahkih tovornih vozil z izpustom CO2 nad 100 grami. To pomeni tudi, da po tem datumu pri nas ne bo mogoče prvič registrirati sicer rabljenega vozila, ki bi bilo pripeljano iz druge države, izjema bodo očitno le starodobna vozila. "Slovenija ne bo odpad za umazana vozila," je ta ukrep pojasnil Bojan Žlender iz službe za trajnostno mobilnost in prometno politiko na infrastrukturnem ministrstvu, kjer so zadnje mesece vodili medresorsko delovno skupino, sestavljeno iz državnih služb, pa tudi gospodarstva in predstavnikov mestnih občin.

So to upoštevali? E-avtomobili: Vladna odločitev bo močno podražila elektriko

Na podlagi medsebojnih izmenjav izkušenj, mnenj in napovedi je nastala omenjena strategija, ki vključuje številne smernice glede pospeševanja prodaje okolju manj obremenjujočih vozil, kar pa vključuje tui obsežne spremembe na različnih področjih zakonodaje in predpisov. Rast prodaje električnih vozil (EV) ali priključnih hibridov (PHEV), ki bodo po letu 2030 verjetno edini, ki bodo zadostili zaostritvi omejitve do največ 50 gramov CO2 izpusta, namreč ne bo linearna, temveč odvisna od številnih dejanikov. Vsi ukrepi pa gredo po zagotovilih Žlendra v smer, da se bo okolju manj obremenjujoč avto izplačalo čim prej kupiti.

Javna razsvetljava bo imela dodatno funkcijo

Med drugim strategija upošteva posebnost tranzitne lege Slovenije, da se bo promet osebnih vozil v tem času dvignil za 30 odstotkov, na tovorni ravni pa kar za 60 odstotkov! 

Zanimiva slovenska akcija Kako Slovenec lahko kupi za 11.500 evrov cenejši električni avto

Medtem ko Slovenija glede mreže polnilnic na avtocestnem omrežju že danes zadostuje zahtevam EU, pa bodo v prihodnje izziv predvsem polnilnice v mestih, saj okoli 30 do 40 odstotkov ljudi živi v večstanovanjskih enotah. Sekretar na ministrstvu Jure Leben je namignil, da bo po zgledu Norveške verjetno tudi Slovenija raje kot graditev povsem novega omrežja izkoristila že obstoječo električno omrežje javne razsvetljave. Čez nekaj let bodo tako avtomobili priključeni na obcestno oziroma parkiriščno svetilko, ki bo hkrati tudi polnilnica. A za kaj takšnega bo potrebno precej prilagoditve obstoječih predpisov, pa tudi omrežij.

Letna dajatev nič več odvisna od prostornine motorja

V pripravi pa so očitno tudi spremembe pri davčnih spobudah oziroma penalih za avtomobile. Žlender je omenil letno dajatev na motorna vozila, ki bo spremenjena tako, da odmera davka odvisna od stopnje onesnaževanja in ne več na kubaturo motorja, kot doslej. Takšen princip uporabljajo že številne evropske države. Tudi če bo ta ukrep pomenil ukinitev zloglasnega davka na luksuz, ko danes lastniki vozil s tri in več litrskimi motorji plačujejo veliko višje dajatve, pa se tem vozilom torej tudi v bodoče ne obeta nič dobrega, klasični avti z motorjem z notranjim izgorevanjem bodo vse bolj potisnjeni ob stran. 

Foto: Andrej Leban Električna polnilnica

Prvi akcijski načrt, ki bo formaliziral konkretne ukrepe dekarbonizacije voznega parka do leta 2020, bo v javnosti predstavljen že čez kak mesec. Leben pravi, da bodo akcijske načrte in tudi strategijo po potrebi prilagajali glede na stalno spreminjajoče se razmere v avtomobilski industriji. Med drugim ima države precejšnje načrte z utekočinjenim zemeljskim plinom, ki bi ga uporabljala tovorna vozila, ter vodikom. 

andrej.leban@zurnal24.si