V Bentleyevi tovarni v Crewu so namreč sestavili zadnjega od okrog 36 tisoč primerkov enega najbolj trdoživih motorjev V8 v zgodovini avtomobilizma, ki so ga v prvi verziji z enako konfiguracijo in vrtinami kot zadnji motor začeli izdelovati davnega leta 1959. Zanimivost: posadka sedmih delavcev, ki so sestavili zadnji motor, je skupaj imela 105 let izkušenj v izdelovanju motorjev, zadnji motor pa so vgradili v zadnjega od zadnje serije tridesetih mulsannov.
S 135 na 395 kilovatov
Bentleyevi inženirji so motor V8 serije L v petdesetih letih prejšnjega stoletja zasnovali zato, da bi z njim nadomestili tedaj že ostareli šestvaljnik. Leta 1959 so ga prvič vgradili v limuzino bentley S2, v kateri je razvijal tedaj zelo solidno moč 135 kilovatov.
V šestih desetletij so ga neprestano nadgrajevali in mu sčasoma namenili enojni, potem pa dvojni turbo polnilnik, elektronske kontrolne sisteme, elektronski vbrizg goriva, prilagodljivo odpiranje ventilov in druge izboljšave, s katerimi je napredoval vse do motorja, ki je v modelu mulsanne speed nazadnje razvijal moč 395 kilovatov in navor 1.100 njutonmetrov. Izboljšal se je tudi njegov okoljski vtis, saj v zadnji različici v zrak izpušča kar 99 odstotkov manj škodljivih snovi kot njegov predhodnik iz leta 1959.
Za motor 6 ¾-litre V8 je bila značilna tudi ročna gradnja. Vsakega od približno 36.000 primerkov so namreč ročno izdelali v Bentleyevi domači tovarni v Crewu. Mojstri so za izdelavo vskagega potrebovali okrog petnajst ur, pri tem pa so ročno odbirali tudi posamezne dele, ki so jih vgrajevali vanj, za kar so bila potrebna leta izkušenj. Ko je bil motor izdelan in temeljito preskušen, ga je s posebno ploščico, ki so jo pritrdili na prednji del, »podpisal« eden od Bentleyevih specialistov.
Močnejši ob enaki masi in velikosti
Razvoj motorja se je sicer začel v začetku petdesetih let, ko so tedanjemu glavnemu motornemu inženirju Jacku Phillipsu naročili, naj razvije nadomestilo za tedanji šestvaljnik. Novi motor bi moral biti vsaj 50 odstotkov močnejši od šestvaljnika, njegova masa bi morala ostati enaka, pod motornim pokrovom pa tudi ni smel zasesti več prostora.
Odločitev za konfiguracijo V8 se je zdela samoumevna in že osemnajst mesecev po začetku razvoja je motor stekel na testni deski. Nazadnje je bil 6,2-litrski motor V6 odrih 14 kilogramov lažji od šestvaljnega predhodnika. Leta 1959 je doživel premiero v bentleyu S2, razkošni limuzini, ki se je pohvalila s servo volanom, klimatsko napravo, električnimi šipami in podobno razkošno opremo svojega časa.
Prenova za prenovo
Prvo predelavo je motor V8 doživel leta 1965, ko so mu inženirji izboljšali zmogljivosti, hkrati pa so ga tudi zmanjšali, da ga je bilo mogoče vgraditi v bentleye serije T. Leta 1971 so mu s podaljšanim hodom bata delovno prostornino povečalo na sedanjega 6 ¾ litra, leta 1980 pa so ga za vgradnjo v mulsanne prve generacije prilagodili strožjim okoljskim in varnostnim predpisom.
Največja sprememba je prišla z vgradnjo v mulsanne turbo, ko so nanj vgradili enostopenjski turbo polnilnik. S tem je postal prvi bentley s prisilnim polnjenjem po poskusih Tima Birkina z bentleyem blowerjem v dvajsetih letih. A motor je bil precej grob, saj sta moč in navor po vključitvi turbine bliskovito narasla, kar ni bilo ravno v skladu s pričakovanji za razkošno limuzino, zato so ga sčasoma kultivirali z dvostopenjskim turbo polnilnikom v kombinaciji z elektronskim vbrizgom goriva in zmogljivo nadzorno elektroniko.
Motor za mulsanne
Obsežno prenovo je motor spet doživel z zadnjo generacijo mulsanna leta 2010. Tedaj so mu namenili nove ročično gred, bate, ojnice in motorni glavi, ki sta omogočali tudi prilagodljivo odpiranje ventilov in delno izključitev valjev. S 1.100 njutonmetri je razvijal tudi največ navora med svojimi tedanjimi tekmeci, hkrati pa sta se mu za 15 odstotkov izboljšali tudi gospodarnost in prijaznost okolju.
Zdaj skupaj z mulsannom tudi odhaja v zgodovino. Mulsanne bo v vlogi admiralske ladje nasledil bentley flying spur, 6 ¾-litrski motor pa bi naslednike našel v sodobnejšem 4-litrskem motorju V8, ter šestvaljnikih v kombinaciji s hibridnimi pogonskimi sklopi.