Oktobra lani je Dars objavil razpis za dobavo in montažo sistemov sekcijskega merjenja po državi, ki bi z kontrolo povprečnih hitrosti na nekem daljšem avtocestnem odseku poskrbel za dvig ravni spoštovanja hitrostnih omejitev. Sistem je lani v poskusni dobi kljub vsem peripetijami zelo pozitivno vplival na prometno varnost na nevarnem odseku predorov in viaduktov pod Trojanami.

Dars je za Žurnal24.si pojasnil, da so v času delovanja zabeležili le še nekaj blažjih trkov in nobene nesreče s telesnimi poškodbami. Tudi zato so se skupaj s policijo odločili za trajno uvedbo tega načina kontrole pri nas na nekaterih odsekih, kjer je problematika hitrosti pereča zaradi zastojev, ki sledijo vsakemu še tako majhnemu trku med vozili, da o hujših posledicah ne govorimo.

Ni še konec! Testa pod Trojanami konec, a merili bodo še naprej

Darsov razpis za nabavo sedmih sistemov, za katerega je pogoje potencialnim ponudnikom v veliki meri pomagala spisati tudi policija kot pooblaščeni organ za nadzor prometa, bi se moral z odpiranjem ponudb zaključiti že decembra lani, a se je vmes zgodilo neverjetnih deset popravkov razpisne dokumentacije. Vmes so tekli postopki na več državnih organih, potencialni ponudniki pa so hiteli pripravljati in popravljati ponudbe.

Po naših informacijah je interes za dobavo sistema izrazilo šest ponudnikov, terenskega ogleda lokacij se jih je nato udeležilo pet.

Foto: Dars Sekcijsko merjenje hitrosti

Tik pred odpiranjem ponudb, kar bi se moralo zgoditi minuli torek, pa je Dars razpis dokončno ustavil. Kot razlog so navedli, da je policija odtegnila podpis za prevzem nabavljene opreme, ker policija v dogovarjanju z ministrstvom za infrastrukturo in za pravosodje ni dosegla po njenem mnenju nujnih sprememb zakonodaje za poenastovitev postopka vodenja prekrškov.

Vsi govorijo slovenščino, ampak razumejo se pa ne

Kaj se je zgodilo? Državne institucije in organi valijo odgovornost drug na drugega. Dars trdi, da je šel v razpis zgolj zato, ker je dobil trdna zagotovila policije, da bodo pristojni državni organih pravočasno spremenili predpise v smeri, da bo sekcijsko merjenje polno učinkovito.

Policija je za Žurnal24 pojasnila, da bi na podlagi zagona sekcijskega merjenja morali na leto procesirati 30 tisoč kršiteljev več in da je zato nujno sprejeti spremembe zakona o prekrških in zakona o pravilih cestnega prometa na način, da bi dovoljevala poenastavitev tovrstnih prekrškov in maksimalno avtomatizacijo.

Trenutna sodna praksa namreč dovoljuje, da lastniki vozil, ki dobijo domov obvestilo o tem, da jih je pri prehitri vožnji ujel stacionarni radar, vlagajo zahteve za sodno varstvo in navajajo, da v trenutku prekrška niso vozilo oni, medtem ko jih sodna praksa na podlagi odločbe Ustavnega sodišča ne zavezuje, da bi morali naznaniti dejanskega kršitelja. Policija se mora zato s takimi kršitelji ubadati "ročno", ogromno postopkov se konča brez sankcij.

Na žalost deluje S tako butastim izgovorom se lahko pri nas izognete kazni za prehitro vožnjo

"Glede zapletenosti prekrškovnega postopka je Policija pripravila predlog za spremembo zakonodaje, ki sledi nizozemskemu modelu absolutne odgovornosti lastnika vozila brez izrekanja kazenskih točk (objektivna odgovornost lastnika). Za policijo bi bila sicer sprejemljiva tudi avstrijska oziroma hrvaška  praksa, na podlagi katere je lastnik pozvan, da izrečeno globo plača ali sporoči identiteto voznika. V nasprotnem primeru se lastnik kaznuje s samostojno globo, ker ni sporočil podatkov oziroma je posredoval podatke, ki so nepopolni ali nepravilni. Na ta način zagotavljajo enostaven in hiter postopek, ki se vedno zaključuje z izrekom globe."

Kaj želi policija

Pobudo sprememb so policisti ob pomoči Agencije za varnost v prometu, ki jo vodi Igor Velov, in ministrstva za notranje zadeve, ki ga vodi Vesna Györkös Žnidar (SMC) lansko jesen naslovili na ministrstvo za pravosodje (minister Goran Klemenčič, SMC) in ministrstvo za infrastrukturo (Peter Gašperšič, SMC).

"Ministrstvo za pravosodje se je novembra 2017 do predlogov Policije odzvalo negativno in jih zavrnilo kot 'neprimerne za nadaljnjo obravnavo' in trenutno ureditev v Zakonu o prekrških ocenilo kot ustrezno. Glede morebitnih sprememb Zakona o prekrških zato niso predlagali drugih rešitev, so pa predlagali, da se določene poenostavitve realizirajo s spremembo Zakona o pravilih cestnega prometa," so za Žurnal24 pojasnili na MNZ.

Ker na MNZ oziroma policiji niso dobili zagotovil o spremembah, "je kolegij ministrice novembra 2017 sprejel odločitev, da se podpis sporazuma zadrži." Od novembra 2017 do aprila 2018 je torej razpis tekel, ne da bi imel Dars garancijo, da bo kupljeno opremo sploh kdo uporabljal.

Na infrastrukturnem ministrstvu trdijo, da je del nujnih sprememb, ki so jih želeli pri policiji, upoštevanih v predlogu sprememb zakona o pravilih cestnega prometa, ki pa se je ustavil v parlamentarnem postopku in v tem mandatu ne bo mogel biti potrjen.

"Trditev... da sta Policija in Agencija za varnost cestnega prometa predlagali zakonske spremembe za večjo varnost na slovenskih avtocestah, Ministrstvo za pravosodje pa naj bi jim nasprotovalo, ni v skladu z dejstvi."

Ministrstvo za pravosodje

Na pravosodnem ministrstvu pa govorijo popolnoma drug jezik. Na ministrstvu opozarjajo, da sta policija in AVP predlagali ureditev absolutne objektivne odgovornosti lastnika vozila brez ugotavljanja subjektivne odgovornosti dejanskega voznika. Takšo ureditev je Slovenija že imela, pa jo je nato razveljavilo Ustavno sodišče, opozarjajo na ministrstvu. "Takšna ureditev bi omogočila kvečjemu lažje/hitrejše inkasantstvo glob zoper tuje pravne osebe, preventivnega učinka pa ne bi imela, saj pravnim osebam kazenskih točk (ki so tisti vzvod prekrškovne politike, s katero se s cest v končni fazi odstrani prekrškarje) ni mogoče izrekati, dejanski storilec prekrška pa bi pod to domnevo odgovornosti lastnika vozila lahko prekrške ponavljal v nedogled," trdijo na pravosodnem ministrstvu, kjer sicer še zagotavljajo, da  se glede na njihove podatke o nekaterih tujih ureditvah tega področja glede subjektivne odgovornosti za prekršek v Republiki Sloveniji "v bistvenem ne razlikuje od tujih ureditev." Ob tem pa navajajo primera Francije in Danske.

"Tudi pri doseganju večje prometne varnosti se očitno najdejo taki, ki pred javnostjo govorijo eno, v tem primeru o tem, kako si želijo večje varnosti na avtocesti, potem pa v praksi očitno niso pripravljeni med seboj sodelovati na način, ki bi ovire pri doseganju tega cilja premagoval in ne postavljal novih ograj."

Andrej Brglez, prometni strokovnjak

"Z vidika resorne pristojnosti Ministrstva za pravosodje … za kaznovalno (kazensko in prekrškovno) pravo … sporočamo, da Ministrstvo za pravosodje skupaj z Ministrstvom za infrastrukturo ter Ministrstvom za notranje zadeve tvorno sodeluje pri reformah cestnoprometne zakonodaje," še zagotavljajo na ministrstvu v posmeh temu, da se ni kar pol leta zgodilo popolnoma nič v smeri osnovnih zahtev policije. 

Rešitve so, če se jih hoče!

Ustavni pravnik Miha Šepec je za Žurnal24 že že pred časom opozoril, da obstajajo alternativne možnosti, kako bi lahko uredili slovensko zakonodajo v smeri, da bi ohranili zdajšnjo ustavno načelo nedolžnosti, a hkrati poudarili tudi načelo odgovornosti lastnika vozila, da ima nadzor in odgovornost nad tem, če kdo z njegovim vozilom počne prekrške. 

Razočaran nad zdajšnjim dogajanjem je tudi Andrej Brglez, direktor Inštituta za civilizacijo in kulturo ter neodvisni prometni strokovnjak. "To je še en od zelo nazornih primerov, ki pokaže kako velike težave si znamo ljudje med seboj postaviti, ko nekaj nočemo narediti. Tudi pri doseganju večje prometne varnosti se očitno najdejo taki, ki pred javnostjo govorijo eno, v tem primeru kako si želijo večje varnosti na avtocesti, potem pa  v praksi očitno niso pripravljeni med seboj sodelovati na način, ki bi ovire pri doseganju tega cilja premagoval in ne postavljal novih ograj."

andrej.leban@zurnal24.si