S septembrom je v jutranjih in popoldanskih konicah v Ljubljani na cestah spet pestro.
Neprimerno vedenje voznikov
Mesto se utaplja v prometu, nervozni vozniki pa že na vse zgodaj trobijo, mnogi se ne držijo prometnih predpisov in poskušajo po bližnjicah, pasovih za taksiste in avtobuse mimo stoječe kolone, pravilo zadrge je za mnoge "španska vas." To le še poslabša položaj v prometu. Pisali smo o tem, da je moral promet lajšati celo ljubljanski župan Zoran Janković, ki je tudi dejal, da je med ogledom razmer kar sam skočil iz avta in šel urejat promet v eno izmed križišč.
Policisti urejajo promet v križiščih, kadar zaradi gostote prometa pretočnost prometa ni več zagotovljena. Na policiji so nam pojasnili, da policijske enote vsakodnevno v okviru zmožnosti spremljajo stanje pretočnosti na svojem območju in glede na potrebe tudi razporejajo policisti v križišče.
Na najbolj prometnih križiščih v konicah sicer promet pomagajo urejati policisti in redarji. Tudi sami smo opazili, da so policisti prilagodili taktiko urejanja v križiščih. Tako smo opazili, da prometa v velikih križiščih ne urejajo na sredini križišča, ampak kar na prehodih za pešče. Pri tem zaustavljajo vozila tudi pri zeleni luči, da naenkrat v križišču ni preveč vozil - pred semaforjem, četudi sveti zelena luč, bi morali ustaviti vozniki sami, pojasnjujejo na policiji. Kdaj mora stati policist v križišču in urejati promet in kdaj ne, so nam pojasnili na policiji.
Še vedno stojijo v križišču
Policisti se v prvi vrsti pri urejanju prometa v križiščih prilagajajo konkretnim situacijam. Pojasnili so nam, da pri urejanju prometa v križišču, na katerem semaforji delujejo, nudijo asistenco semaforju. To pomeni, da se prilagajajo delovanju semaforja in zgolj pomagajo pri zagotavljanju večje pretočnosti (pospešujejo promet, ustavljajo vozila, da ne vozijo v križišče pri zeleni luči, če nato ne bi mogla zapustiti križišča pri preklopu zelene luči, pripeljejo vozila v križišče, da kasneje hitreje zapustijo križišče in s tem omogočijo večjo pretočnost ...). V takih primerih se premikajo po križišču na točke, kjer so najbolj vidni tistim voznikom, ki jim dajejo posamezne znake.
Najbolj so obremenjena križišča na ljubljanskih vpadnicah proti ožjemu središču mesta in križiščih v samem središču mesta - Šmartinska - Topniška, Bavarski dvor, Delavski dom, Ajdovščina.
Če je semafor na utripu rumene luči, policisti urejajo promet samostojno s predpisanimi znaki in vedno stojijo v sredini križišča.
Ko policist fizično ureja promet v križišču, ne veljajo nobeni drugi prometni znaki, temveč je policist tisti, ki ga morajo upoštevati. Poleg voznikov pa znaki veljajo tudi za ostale udeležence v prometu, na primer pešce in kolesarje. Kaj pa žvižgi? Poleg gibov policisti in redarji pri usmerjanju prometa lahko uporabljajo tudi žvižge. En žvižg pomeni za udeležence cestnega prometa obveznost, naj bodo pozorni na policista, ker bo z ustreznim znakom izrazil določeno zahtevo. Več zaporednih žvižgov pa pomeni, da je nekdo od udeležencev cestnega prometa ravnal v nasprotju s prometnim pravilom, prometno signalizacijo ali pomenom znaka, ki ga daje policist, vojaški policist ali občinski redar. Uradna oseba mora, ki daje ta znak, mora pri tem pokazati, na katerega udeleženca cestnega prometa se ta znak nanaša in kaj mora storiti.
Če se ne bi šli centralizacijo, ne bi imeli toliko prometa. Dokler pa se pol Slovenije tja vozi na delo, …
No ja, prejšnji teden so zjutraj stali v križišču, kjer iz severne LJ obvoznice zaviješ na Šmartinsko in pri zavijanju …
Izkušnje iz MB govorijo ravno nasprotno ! V času obnove križišča Tržaške in Ptujske ( največje križišče v MB ) …