Med 44 prijavljenimi mehaniki ste na koncu osvojili tretje mesto. Je ostalo kaj slabega priokusa, ali ste bili zadovoljni z doseženim?

Moram biti kar zadovoljen. V finalu so bili sami dobri mehaniki. Konkurenca je bila zelo velika. Vedno pa je lahko tudi boljše.

• K poštenemu mehaniku se stranke redno vračajo
• Mehanik leta prihaja iz Horjula

Kakšno se vam je zdelo prvo tekmovanje? So bile naloge prelahke, ali dovolj zahtevne, da so se izluščili boljši od slabših?

Ni se mi zdelo pretežko. Vesel sem, da je bilo tekmovanje strokovno. Teoretičen del je vseboval širok nabor tematik. V teoriji bi moral splošne tematike obvladati vsak mehanik. Nekatere stvari sem že malo pozabil, sploh tiste, ki jih v praksi uporabljamo redko.

Bili ste med bolj izkušenimi tekmovalci. Je bila to prednost?

Poklic mehanika opravljam že 16 let.  Tudi zato se posebej za tekmovanje nisem pripravljal. Stavil sem na rutino.

Kako gledate na vaš poklic danes v primerjavi z vašimi začetki, pred 16 leti?

Foto: Gregor Prebil Uroš Kalan Spremenilo se je veliko. Moja osnovna izobrazba je avtoelektričar. Takrat smo vgrajevali bistveno več dodatne opreme, predvsem centralnih in daljinskih zaklepanj, vgradili smo ogromno alarmnih naprav. Vse to je že dolgo časa del serijske opreme novih avtomobilov. Zdaj je težje kakšno stvar dodatno vgraditi, vsaj kar zadeva osnovne pakete. Danes mora kupec že v naprej vedeti, kaj si še želi imeti v vozilu. Dodatna vgradnja je za nameček lahko celo dražja od serijske vgradnje. Tak primer so vlečne naprave. Za srednji razred vozila je doplačilo 300 evrov, če želimo kljuko zmontirati naknadno pa bo to stranko stalo 600 evrov, lahko pa tudi več.

Kako pa so se v zadnjih 20 letih skozi oči mehanikov spremenila sama vozila?

V osnovi je zgradba motorjev in njihovo vijačenje podobno. Je pa danes ogromno elektronskih dodatkov, zato mora biti mehanik na tem področju strokovno podkovan. Druga zadeva je, da je odprtina pod motornim pokrovom zelo zapolnjena. Včasih je bilo precej prostora in lukenj, zato je danes potrebnega veliko razdiranja, kar je lahko zelo zamudno.

Se je zato čas popravila podaljšal?
Zagotovo.

Foto: Gregor Prebil Uroš Kalan

Kako so se v vseh teh letih spremenili uporabniki vozil? Ali danes še kaj popravljajo sami, ali si ne upajo več posegati v vozilo?

Danes je veliko strank, ki pridejo kar z izpiski o morebitnih napakah, na vozilu, ki jih najdejo na raznoraznih spletnih forumih. Po forumih se piše veliko stvari, potem pa se pri mehaniku izkaže, da gre za čisto drugačno napako.

Vi ste po poklicu avto električar. Kaj mora avto električar obvladati?

Vso elektriko in elektroniko v avtomobilu. Pri podjetju Porsche Slovenija sem specializiran tudi za diagnostiko.

Kaj pomeni diagnostika vozila?

Ko stranka pride na servis z določeno napako na vozilu, je pomembno, da mehanik sliši njegovo zgodbo. Stranka mora natančno opisati napako. Z logičnim sklepanjem je treba potem ugotoviti izvor napake. Z diagnostičnimi testerji in orodji napako lociramo. Ko jo lociramo, jo mehanik odpravi.

Kaj so leta 1998 popravljali na vozilih avto električarji, in kaj popravljajo danes?

Foto: Gregor Prebil Uroš Kalan Takrat sem imel opravka izključno z elektriko. Potrebno je bilo popraviti kakšen motorček, kable med vrati. V avtomobilih je bilo bistveno manj elektronike, bilo je več mehanskih napak. To pomeni, da se niso kvarili sistemi za električni pomik stekel, ampak smo se bolj ukvarjali z napakami na turbinah. Takrat so se namreč začele pojavljati turbine in tudi poporodne napake.

Danes imamo v vozilih ogrevane sedeže, ogrevan volan, multimedijski sisteme z velikimi ekrani občutljivimi na dotik. Je veliko popravil teh sistemov?

Niti ne. Moram priznati, da se elektronika ne kvari. Mogoče se občasno pojavi kakšna težava s programsko opremo.

Je lahko vzrok za okvare na elektroniki malomarnost uporabnika?

Ne. Bolj se pozna, da ljudje varčujejo pri servisiranju vozil. V zadnjih letih ne popravijo vse, kot so včasih. Kar ni povsem nujno, na primer kakšne žarnice za osvetlitev notranjosti, tega ne popravijo.