To je Mehanik leta 2014 Primož Rožnik, zmagovalec izbora, ki sta ga letos prvič skupaj pripravili spletna stran zurnal24.si in specializirana revija Mehanik in voznik.

Primož, še enkrat iskrene čestitke za naziv Mehanika leta. Kam ste obesili plaketo?

Plakete nisem obesil v delavnici, ker bi se tam hitro umazala. Visi na zidu v pisarni. Vsaka stranka, ki pride k nam, na svoje vozilo počaka v pisarni, kjer lahko vidi priznanje.

Kaj vam pomeni naziv Mehanik leta?

Potrditev, da sem na pravi poti. Vsa leta je bilo ogromno odrekanja in malo prostega časa. Veliko se posvečam raziskovanja težav, ki se velikokrat zdijo nerešljive.

Kaj vam lahko prinese naziv?

Po eni strani prepoznavnost, po drugi pa zaupanje strank, ki prihajajo k meni. Njim se moram zahvaliti za podporo pri glasovanju. Po zmagi sem dobil res veliko čestitk.

Kdaj ste prvič sami kaj popravili?

Veliko smo razdirali in popravljali fičke. Motorist sem sicer od malih nog, vendar me mopedi niso nikoli zanimali tako, kot so me avtomobili. Imam motocikel, a se nisem z njim vozil že 11 let. Razen svojega, jih nisem popravljal. Sem pa že pri 11 letih znal samostojno popraviti in zamenjati zavore na avtomobilu.

Kaj vas je vleklo v ta poklic?

Navdušil me je oče, ki je bil mehanik. S tem poklicem živim od malih nog. Večino stvari me je naučil on. Mehanik sem si želel postati, ker sem imel možnost nekaj popraviti ali izboljšati. Včasih smo "frizirali" avtomobile, da so bili hitrejši. Danes je to izgubilo pomen. Včasih si lahko karakteristike vozila izboljšal mehansko, s svojimi rokami, danes se to dela s pomočjo elektronike.

Foto: Saša Despot Mehanik leta Primož Rožnik

Kaj se je v vašem poklicu spremenilo od vaših začetkov, pa do danes?

Elektronika in sistemi pristopa izgradnje avtomobila. Včasih je lahko vsak sam zamenjal žarnico. To je danes že skoraj nemogoče. Takrat so avtomobile delali inženirji, oblikovalci pa so obliko prilagodili tehnologiji. Danes je ravno nasprotno. Oblikovalci oblikujejo avtomobil, inženirji pa morajo v tisti prostor vse zadeve stlačiti.

Drži, da so vozniki v časih stoenk in jugov, ko se je pokvaril jermen, odšli do trafike, kupili hlačne nogavice, odpravili težavo in se odpeljal naprej?

Drži. To lahko potrdi veliko mojih starejših strank, ki so vozili katrce, juge, fičke ali še kakšne starejše avtomobile. Za fička vsak pove, da se je velikokrat pokvaril, nikoli pa te ni pustil na cesti. To pomeni, da ga je lahko vsak popravil do te mere, da se je odpeljal naprej.

Ste imeli takrat zaradi tega manj dela, saj je, predvidevam, skoraj vsak znal sam popraviti avto, zamenjati žarnico ...

Foto: Saša Despot Mehanik leta Primož Rožnik Niti ne. Vseeno so bile določene stvari, ki jih je moral mehanik narediti.

Na primer?

Kljub temu, da so obstajale naprave za elektronsko nastavitev, se na primer nastavitev platin pred vžiga pri vseh avtomobilih na ta način ni dalo nastaviti pravilno. Če si s stroboskopom pri stoenki nastavil pred vžig, motor ni vlekel, če pa si to naredil na star način, na roke, pa je delal tako, kot je treba.

Kako je danes? Ali vozniki še znajo sami kaj popraviti na avtomobilih?

To je odvisno od zanimanja vsakega posameznika.

Kaj sploh še lahko popravimo, ali zamenjamo sami?

Dolivanje tekočin, žarnice, oljni filter, kaj več pa že skoraj ne.

Je delo mehanika še umazano?

Še vedno. Temu se ne moremo izogniti. Avtomobil se vozi po umazaniji. Pri razstavljanju in sestavljanju ga ne moremo oprati do te mere, da ne bi bil umazan.

Če se vrneva na juge, znan pregovor je "jugo nije za dugo"? So današnji avtomobili, ki so polni elektronike, res bolj zanesljivi?

Na rok petih let bi odgovoril z da. Na daljši rok pa z ne. Ne verjamem, da bomo imeli čez 30 let toliko starodobnih vozil, kot jih imamo danes.

Kaj se najbolj pogosto kvari v današnjih avtomobilih?

Največ napak je na sistemih povezanih z ekologijo, na primer EGR ventilih, raznih DPF filtrih, katalizatorjih. Do napak prihaja tudi zaradi nepravilne izbire kupcev vozil, glede na njihove potrebe. Če nekdo na leto prevozi 5.000 kilometrov, je nesmiselno, da kupi dizelski motor z DPF filtrom, ker se mu začne mašiti zaradi nepopolnih regeneracij. Veliko okvar je zaradi slabšega goriva na našem trgu, ki pa se je v zadnjih dveh ali treh letih izboljšal.

Foto: Saša Despot Mehanik leta Primož Rožnik

So za napake in okvare krivi avtomobilski proizvajalci, ki so postali površni, ali pogosto tudi ljudje?

Eno in drugo. V preteklosti so nove tehnologije preizkušali tudi dve leti, preden so sklop vgradili v serijsko vozilo. Hiter razvoj novih tehnologij, ki jih narekujejo tudi ekološki trendi, pomeni, da proizvajalci premalokrat delovanje sistemov preizkušajo na dolgi rok. Preveč je računalniških simulacijskih okvar, pa tudi sami proizvajalci vozil gledajo na to, da se zaradi potrošništva skrajšuje življenjska doba avtomobila. Ne morem pa posploševati, da so krivi ljudje. Vzdrževanje vozil se zaradi finančne krize zmanjšuje. Velikokrat pride do napake, ki ne bi bila potrebna.

Lani smo na zurnal24.si skupaj z AMZS izvedli raziskavo, v kateri je bilo ugotovljeno, da večina ljudi sploh ne pozna kontrolnih lučk v vozilu. Kako nevarno je lahko to, in, ali enako ugotavljate sami iz prakse?

Tudi to ugotavljamo. Zgodilo se je, da me je poklicala stranka in mi začela razlagati, da mu na armaturni plošči sveti lučka v obliki „ladjice“. Kakšna ladjica, oziroma katera lučka sveti, je včasih po telefonu težko ugotoviti.

Se zgodi pogosto, da vozniki krivijo mehanike, češ, da so slabo opravili delo in da se je zato pokvaril njihov avtomobil?

Včasih jim je težko priznati. Najlažje je okriviti nekoga drugega. So ljudje, ki te najprej pokličejo in prestrašijo, potem pa šele rešujemo težavo. Nerodno je, če je bil avtomobil nekdaj dni prej na servisu, pa se je nato pokvaril. Možnost je tudi, da sem kaj spregledal, včasih pa se pojavi skrita napaka, zaradi katere se lahko nekaj pokvari eno uro po servisu, ali pa po dveh letih, lahko pa tudi nikoli.

Kako cenjen je danes vaš poklic v primerjavi z vašimi začetki?

Foto: Saša Despot Mehanik leta Primož Rožnik Pred 21 leti smo se lahko na normalen, človeški način pogovorili s stranko. Danes v primeru okvare ali reklamacije prihaja do groženj, ali, da nas bodo "dali v časopis", omenjajo odvetnike … Pomembno je, da stojiš za svojim delom in materialom, ki si ga vgradil. Če pride do napake, je pomembno, da jo priznaš in odpraviš, stranki pa je treba razložiti zakaj je prišlo do napake.

Kakšno škodo vašemu poklicu delajo t.i. „šušmarji“, ki v domačih delavnicah denar služijo „na črno“. Ali poleg tega, da vam delajo poslovno škodo, tudi škodujejo vašemu poklicu?

Šušmarjev je pri nas res veliko. Če so fantje dobri, naj delajo. Ne vidim pa, zakaj državni organi slabo izvajajo svoje delo. S tem ne mislim namigovati, zakaj se jih ne kaznuje, ampak zakaj jim je lažje poiskati nas, ki smo v registru? Zakaj nam država ne nudi neke zaščite, če že plačujemo vse davke? Vsi, ki imamo uradno odprte servise, moramo imeti izpit za polnjenje klim, od tega pa nimamo nič. Nimamo zaščite pri nakupu plina, da bi ga lahko kupili samo tisti, ki imajo zato narejen izpit, ampak ga lahko kupijo čisto vsi, vključno s šušmarji. In vsi ga kupujejo. Hkrati je kazen zame, ki imam uradni servis, bistveno višja, kot za nekoga, ki dela na črno, kar mu inšpektor še težko dokaže.

Je zaradi šušmarjev razvrednoten poklic mehanika?

Jaz se ne počutim prikrajšanega. Če delaš dobro in kakovostno, bo stranka avtomobil na servis, ali popravilo, pripeljala k meni. Je pa res, da včasih popravljamo tudi za drugimi.

Kako vemo, da je nekdo dober mehanik?

Glavno za stranko je, da pride v urejeno delavnico. Pomemben je oseben stik. Pošteno mora biti stranki razloženo, kateri deli so bili zamenjani, zakaj so bili zamenjani. Sam že leta prakticiram, da strankam pokažem stare in odslužene dele. Če mehanik na vozilu opazi okvarjene ali obrabljene dele, mora stranko predhodno o tem obvestiti in povedati koliko dodatnih stroškov bo s popravilom nastalo.

Se ljudje ne odločajo za popravila, preden ne izvedo, koliko bo cena popravila?

Tudi. Vendar je v nekaterih primerih, kot je večja okvara motorja in dokler ne razdremo motorja, nemogoče vedeti, koliko bo stalo popravilo.

Je to vaša sanjska služba?

Drugače je ne bi opravljal.

Kaj vam je v največje veselje pri delu?

Delo pri katerem izgubim največ časa. Odkrivanje napak. Ko odkrijem napako in jo odpravim, čutim neko zadovoljstvo.

Kaj vas pri vašem poklicu spravlja ob živce?

Pomanjkanje časa.

Se je že zgodilo, da kaj niste znali popraviti?

Potrudimo se, da zmeraj popravimo, če se le da. Včasih odkrijemo napako, a je ne moremo popraviti zaradi finančne omejitve s strani stranke.

Mehaniki so v večini moški. Žensk praktično ni v delavnicah. Drži in zakaj je temu tako?

Pred 15 leti sem v eni delavnici srečal dekle, ki je opravljala povsem enako delo, kot fantje. Bila je hči lastnika delavnice. Zakaj ne?

Kako se pri vas odraža ljubezen do avtomobilov. Imate v garaži kakšen poseben avtomobil, ki ste ga popravili ali predelali?

Foto: Saša Despot Mehanik leta Primož Rožnik Še vedno imam svoj prvi avto. Fička letnik 1983, ki sva ga leta 1986 v kabrioleta predelala skupaj z očetom. Z njim sem v prvih dveh letih naredil 50.000 kilometrov. Zdaj ga vzdržuje oče in se udeležuje zborov starodobnikov. Imam še chevrolet impalo, letnik 1974. Včasih rad pogledam za starodobniki, a je časa premalo.

Drži, da ima vsak dober mehanik v garaži nek poseben avtomobil?

Mislim, da kar drži. To je v osnovi služba in hobi.

Kateri je vaš sanjski avtomobil?

Chrysler 300 C. Všeč sta mi tudi mustang in corvetta. Sem bolj za ameriške avtomobile.