Preprosto vprašanje za začetek. Kako veš, da si kupil primeren družinski avto, ne prevelik, ne predrag, uporaben in dinamičen?
V dobrem tednu, kolikor ponavadi traja testni cikel avtomobilov, lahko izluščimo vse bistvene prvine posameznega modela, vseeno pa veliko ostane skritega, saj šele drobni detajli in obnašanje v različnih družinskih situacijah povedo, koliko je nek model dejansko uporaben. Po večtedenskem druženju s C-maxom in različnih dogodivščinah je odgovor na zgornje vprašanje še lažji. Tudi glede komaj liter velikega, a zelo poskočnega mlinčka, ki sicer bolj kot avtoceste ljubi regionalke in mesta. A posvetimo se prvinam družinskega vozila.
Petsedežni C-max je celo centimeter krajši od focusa, na osnovi katerega je narejen. To mu zagotavlja, da ohranja kompaktne mere, ki so primerne za vijuganje po gneči in dokaj enostavno parkiranje tudi brez kamere, na drugi strani pa ima zaradi enoprostorske zasnove precej več notranjega prostora v višino in v prtljažniku, lažji je tudi pregled na cesto. Sprednja potnika sedita spodobno in dovolj narazen, je pa morda občutek zaradi oblike armaturne plošče malo bolj utesnjen kot v kakšnem renault scenicu ali VW tiguanu. Gotovo pa C-max oba prekaša po pestrosti ureditve, ki je vse prej kot pusta, hkrati pa so stikala v veliki meri uporabno razporejena z izjemo preveč nadrobljenih gumbov za upravljanje avdionaprave.
Hvalimo zelo prijazen in hiter bluetoothov vmesnik, tudi glede končne obdelave in kvalitete materialov zamer ne more biti. Staršem predlagamo, naj dokupijo dve zelo uporabni, a ne predragi stvari – ogledalce za opazovanje zadnjih treh sedežev in zatemnjena zadnja stekla, saj bo oboje precej olajšalo družinske potepe.
Trik z vmesnim sedežem
Kaj pa druga vrsta? Tu so trije posamezni sedeži, ki se delijo v razmerju 40:20:40. Žal niso sami po sebi vzdolžno pomični, srednji je tudi bolj zasilne narave, zato vožnja treh otrok v treh otroških sedežih prav gotovo odpade. Za prevoz treh otrok je tako treba poseči po sedemsedežnem grand C-maxu ali celo S-maxu. Odrasla potnika imata zadaj v klasični postavitvi dovolj, ne pa obilno prostora.
Lahko tudi dostavnik
Prtljažnik merjeno do roloja meri 471 kubičnih decimetrov, do strehe pa 550 litrov. Povrh je enostavno dostopen z nizkim dnom, tako da zlahka pogoltne tudi večji otroški voziček in celotno opremo za na nogometni trening. Odvisno od aranžmaja, ampak za daljše družinske počitnice bo treba verjetno še vedno razmišljati o strešnem kovčku. S podrtimi sedeži v ravno dno lahko sicer C-max vozi za 1.620 litrov prtljage, vse tri sedeže pa je mogoče tudi razmeroma enostavno povsem odstraniti. Takrat nastane pravcata kaverna, ki je dovolj tudi za manjše selitve.
C-max pa nekaterim tekmecem ne more parirati pri različnih odlagalnih prostorčkih. Za drobnarije jih je sicer dovolj, ni pa fantastičnih rešitev v dnu in sedežih, kot jih pozna kakšen scenic. Tudi sredinski predal je razmeroma majhen in ne pogoltne malo višje pollitrske plastenke.
Vzdih za slovo
Testnik je bil opremljen z osnovno opremo titanium (tempomat, pomagalo za speljevanje, električna vsa stekla ...) in 1,0-litrskim ecoboost motorjem z 92 kilovati. Kot smo že pisali, je kombinacija skupaj z menjalnikom in zelo dinamičnim podvozjem zelo všečna kombinacija, a le če pretežni del poti opravljate izven avtocest. Pri višjih hitrostih je namreč porabo težko držati pod 7,5 litra, medtem ko je sicer lahko manjša tudi za liter. Cenovno je glede na opremo primerljiv, od nekaterih tekmecev tudi cenejši. Kar je za družinski avto zelo pomembno, je, da je tudi varen, tako aktivno kot pasivno, zato si kljukico zasluži tudi za to področje. Upamo, da bo ob medgeneracijski prenovi že na voljo tudi z aktivnimi pomagali, kot je opozarjanje na trke.
Kako torej vedeti, da je bil C-max pravi družinski avto? Ker so otroka in soproga globoko vzdihnili, ko ga je bilo treba vrniti.