Nizke temperature so eden glavnih razlogov, da je zmogljivost akumulatorja manjša. Akumulator že zaradi svoje starosti izgubi del moči, pri nizkih temperaturah kemični procesi v akumulatorju potekajo bistveno počasneje, poveča se tudi poraba toka, saj je vključeno ogrevanje zadnjega stekla, sedežev, pa tudi ventilator deluje z največjo močjo.

Vsi omenjeni dejavniki dodatno vplivajo na zmogljivost akumulatorja, kar se odraža kot težava pri zagonu motorja oziroma odpoved akumulatorja.

Nakake pri zagonu mrzlega motorja

Foto: Profimedia Avto v mrazu Vozila so opremljena s porabniki, ki so nujni za delovanje samega vozila (motorna elektronika, releji, črpalke …) ter električnimi porabniki, ki so namenjeni udobju in varnosti (klimatska naprava, gretje zadnjega stekla, gretje sedežev in volana, avtoradio ...). Največji porabniki so grelna telesa, klimatska naprava in svetila, ki imajo nazivno moč 50W in več, pojasnjuje Matej Hribar iz AMZS Službe za tehnične zadeve, ki voznikom, ki avtomobila pozimi nimajo na "toplem" v garaži, svetuje "Največja obremenitev akumulatorja je vedno zagon hladnega motorja, kjer se tudi pokaže, v kakšnem stanju je akumulator. Pred zagonom motorja, predvsem v zimskem času, svetujemo izklop električnih uporabnikov (avtoradio, svetila, zračenje, ogrevanje stekel in sedežev). Pri vozilih na dizelski pogon je treba pred zagonom motorja počakati, da opozorilna lučka za ogrevalne svečke ugasne.“

Moderni avtomobili veliki porabniki

Moderni avtomobili imajo z vsako generacijo vgrajene nove porabnike energije - asistenčne sisteme, kamere, radarje, ogrevane sedeže, ogrevan volan … Kaj to pomeni za obremenitev akumulatorja? Hribar pojasnjuje, da so zaradi porasta  porabnikov tudi proizvajalci vozil v ta namen vgradili "pametne sklope" polnjenja akumulatorja in porabe energije. Še vedno pa je voznik tisti, ki lahko smotrno upravlja z vsemi elektronskimi sistemi in drugimi porabniki ter tako pripomore k podaljšanju življenjske dobe akumulatorja.

Foto: Anže Petkovšek Mraz in avto

Za vsako vozilo je predpisan določen tip akumulatorja, ki mora po navodilih proizvajalca vozila imeti določeno zmogljivost izraženo v amper-urah (Ah), količino zagonskega toka izraženo v amperih (A) po določenem standardu ter ostale lastnosti kot so oblika, razpored priklopov, zgradba (kalcij/kalcij, antimon/antimon, antimon/kalcij), namembnost itd.

Kaj storiti, ko imamo v rokah zagonske kable?

Hkrati je tehnologija akumulatorjev tako napredovala, da so večinoma v ponudbi akumulatorji zaprtega tipa, ki ne potrebujejo preverjanja elektrolita in dolivanja destilirane vode. "Za preverjanje akumulatorja potrebujemo profesionalni tester, s katerim lahko izmerimo napetost, zagonski tok, polnjenje in pa porabo toka električnih porabnikov. Članom AMZS akumulator brezplačno testiramo, zato jih vabim, da se oglasijo v naših enotah in preprečijo morebitno neprijetnost,“ pravi Hribar, ki vsem, ki se od vozilu znajdejo s premostitvenimi kabli za zagon motorja v roki, svetuje: "V primeru, da za zagon vozila uporabimo zagonske (premostitvene) kable, naj imajo ti ustrezen presek. Pred priklopom kablov naj bosta obe vozili ugasnjeni, pomemben je vrstni red priklopa (najprej povežemo pozitivne pole na obeh straneh, šele nato negativne pole), kabli naj ne ovirajo gibljivih delov v motornem prostoru (ventilator, jermenski pogon). Po priklopu se najprej zažene motor 'darovalca', šele zatem vozilo prizadetega akumulatorja. Pri tem naj bodo večji električni porabniki izklopljeni."

Foto: Gregor Prebil Avtomobilski ključ

Nikar ne potiskajte vozila

Na trgu obstajajo tudi različne prenosne baterije za pomoč pri zagonu motorja, a Hribar svetuje, da za akumulator in ostale električne sklope preventivno skrbimo z rednimi pregledi in vzdrževanji: "Seveda je pa v vozilu priporočljivo imeti zagonske (premostitvene) kable primernega preseka.“

Nikakor pa ni priporočljivo motor vozila zagnati s potiskanjem vozila. "Zagon motorja s potiskanjem avtomobila močno odsvetujemo. Ne le pri dizelskih motorjih, ampak tudi pri bencinskih. Pri tem lahko pride do dragih okvar, kot je preskok zobatega jermena, lahko pa nastanejo tudi trajne poškodbe na motorju,“ zaključuje strokovnjak AMZS.

grega.prebil@zurnal24.si