Nedavno se nam je to zgodilo v testnem volvu XC90, ki je imel med ostalo opremo tudi sistem Pilot assist prve generacije. Gre za pomočnika, ki deluje pri hitrostih do 50 km/h in ob aktivaciji s pomočjo podatkov iz radarja in kamer samodejno sledi vozilu spredaj, tudi tako, da samostojno popravlja volan. Zaradi trenutnih zakonskih določil je vsake toliko voznik dolžan vsaj malce premakniti volan, da dokaže prisotnost. 

Druga generacija sistema je pri Volvu že napovedana za modelno leto 2017 in bo še precej zmogljivejša. Tako bodo volvoti lahko polsamodejno vozili vse do hitrosti 120 km/h in to tudi, če spredaj ne bo drugih vozil. Dovolj jim bodo namreč cestne oznake, po katerih se bodo ravnali. Podoben bolj ali manj zmogljiv sistem že poznajo tudi pri BMW, Tesli, Mercedes-Benzu ...

Za Švede stvar jasna - če jo vidi človek, jo vidi tudi avto

"Pilot Assist ne prepozna črt," pa nam je javljal volvo XC90 na eni od ljubljanskih vpadnic med jutranjo konico. Zakaj?

"Sistem deluje le, če kamera za vetrobranskim steklom lahko zazna cestne oznake. Te oznake so lahko polne ali nagrbančene, bele ali rumene, edini pogoj je, da so vidne," je za Žurnal24 pojasnil Gun Bengtsson, predstavnik razvojnega oddelka za sisteme InteliSafe pri Volvu. 

"Dober pokazatelj, kdaj bo sistem zaznal oznake, je človeško oko - če voznik vidi oznake, jih bo tudi kamera avtomobila. So pa nekatere omejitve, denimo ko nizko sonce slepi lečo kamere, če so markerji ali znaki pokriti s snegom ali če so nejasno položeni, denimo v primeru gradbišč."

Za našo državo stvar jasna - če ni denarja, tudi pravilnik ne velja več

Nobeden izmed teh pogojev pri XC90 ni bil izpolnjen, sistem bi torej moral normalno delovati, težava je bila v tem, ker vpadnica sploh ni imela robnih črt! "Robne črte označujejo rob vozišča oziroma robni pas. V skladu s ... pravilnikom o projektiranju cest robni pas ni potreben na cesti z elementi za projektno hitrost do 50 km/h, širino vozišča do 5,0 metra ter širino voznega pasu do 2,50 metra," so odgovorili na Direkciji za infrastrukturo (DRSI). Obveznost robnih črt velja ne glede na to, ali gre za naselje ali cesto izven njega.

Ljubljanska južna vpadnica ustreza vsem tem pogojem, pa še vedno nima robnih črt! Zakaj torej nov tip avta ni kompatibilen s slovensko prometno cesto?

"V preteklih letih je bilo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev obnovljenih manj robnih črt, zato se lahko ponekod pojavlja, da 'pametni' sistemi v avtomobilih le teh ne zaznavajo," priznavajo na DRSI in dodajajo, da so lani v celotnem letu na omrežju glavnih cest in regionalnih cest (okoli 19.000 kilometrov) obnovili za komaj 27 kilometrov robnih oznak. Tudi letos ne bo denarja v ta namen nič več, tako da bo glavnina znova usmerjena na obnovo sredinskih črt, lani so jih prebarvali za okoli 2.270 kilometrov.

Foto: Andrej Leban Avtocesta "Glede preizkušanja kompatibilnosti talnih oznak z zahtevami proizvajalcev avtonomnih vozil direkcija trenutno ne vodi nobenih aktivnosti," pa so odgovorili na vprašanje, ali sodelujejo s proizvajalci ali katero od organizacij glede smernic pri izgradnji in vzdrževanju cest, da bodo infrastruktura in moderna vozila v prihodnosti lahko še bolj sodelovali. Kot je znano, številni proizvajaleci aktivno preizkušajo tehnologijo C2X komunikacije med vozili in infrastrukturo, na cestah so že prvi serijski avti, ki omogočajo tak "pogovor".

Ni tako nedolžno, kot se sliši

Asistent za pomoč v gneči je sila udoben in uporaben, a ne nujno v slovenskih zastojih. Vendar težava ni le v tem asistentu, ki se morda za koga sliši še preveč abstrakten, da bi si ga nabavil v novem avtu - od robnih črt so odvisni tudi drugi varnostni sistemi, od katerih so nekateri celo že serijsko v vozilih.

Sistem za nadzor prehajanja pasu, ki preprečuje, da bi vozilo pomotoma skrenilo z voznega pasu, je tako od lani obvezna oprema slehernega tovornjaka, saj je stopila v prakso evropska direktiva, ki želi na ta način izobljšati prometno varnost! Vendar za pravilno delovanje potrebuje tudi robne črte.

andrej.leban@zurnal24.si