No, če noro sneži in je zunaj že več centimetrov snega, kolesarske steze in ceste pa neprevozne, kolo nerada pustim doma, sicer pa sem mu zvesta vsak dan, vse dni v tednu in letu. Marsikdo mi ob tem reče: "Dobra si", kot da sem se pripeljala z raketo. Saj je samo kolo in zunaj samo pada dež. Ali sneži.

Naj vas ne ustavi nekaj vode

Trik je v tem, da se moraš znati obleči in dobro poznati svojo pot. Jaz imam to srečo, da od mojega doma do službe skoraj ves čas vodi kolesarska steza, te pa so tudi ob snegu redno splužene kot ceste (za to bi se rada še posebno zahvalila hitrim zimskim službam, a več o zimi in kolesarjenju v naslednji kolumni). Torej ni nobenega izgovora, da se ne bi ob vsakem letnem času usedli na kolo.

Večina se s kolesom vozi le nekaj mesecev na leto – od aprila do junija, julija in avgusta je že prevroče, ter septembra. Oktobra je za marsikoga že premrzlo, torej ostanejo le štirje meseci. Ravno pred kratkim sem po radiu slišala voditeljico, ki je vremenarja vprašala, ali naj že pospravimo kolesa. Halo? Zakaj, saj nismo v Sibiriji. Najbolj mi je bil všeč odgovor vremenarja, ki ji je dejal, da se on s kolesom vozi vse leto, in ji tako zaprl usta.

Posvetite se pravilni obleki

Kot sem že omenila, pri vožnji v slabem vremenu in v vseh letnih časih je bistvenega pomena obleka. A dame, ne se ustrašiti, jaz se na kolo usedem tudi v petkah, le nekaj pravil je treba upoštevati: krilo naj bo vedno le nekaj centimetrov nad koleni, oblačenje v slogu čebulice je najboljša rešitev, torbice naj bodo takšne, ki jih lahko daste prek telesa, ali takšne oblike, da gre v košarico. V petkah se kolesari brez težav, saj pedalo gonimo z zgornjim delom stopala in ne s peto. In še najpomembnejša stvar: ko kupujete plašče, bunde in tako dalje, razmislite o takšnih, s katerih dežne kapljice kar spolzijo. Moj naj kos tega leta za na kolo je sicer pelerina, ki jo preprosto zvijem in pospravim v torbico, kadar je ne potrebujem, a izkušnje so me naučile, da za nemoteno vožnjo poleg nje potrebujem kapico s ščitkom, saj dežne kaplje tako ne padajo naravnost v oči.

Čeprav so dnevi še precej topli, se zjutraj opremim še z rokavicami in seveda šalom. Vedno pravim, da je na sebi vedno bolje imeti preveč kot pa premalo oblek. Odvečne lahko vedno slečem.

Z dežnikom previdno

Opažam, da so se pelerine med kolesarji že dobro razširile, saj redno videvam takšne somišljenike. Še vedno pa se najde kdo, ki z eno roko drži krmilo, z drugo pa dežnik. Sicer ostaneš skorajda nepremočen, a je takšno kolesarjenje zelo nevarno, saj so ceste spolzke, na dveh kolesih pa še bolj tvegate padec. A tudi za takšne se je že našel izum – kovinska palica, ki jo pritrdite na krmilo, nanjo pa dežnik. Več o tem si poglejte tukaj. Morda si jo omislim tudi sama.

Zakaj pa ne?

Saj vem, starega psa je težko naučiti novih trikov, a morda mu bodo všeč. Vem, kaj ovira večino – v slabem vremenu bi se najraje zabubili v odejo, peljali v udobnem avtomobilu in se trudili čim manj zmočiti, a zakaj se ne bi predali plesu po dežju? Lahko je prav prijetno in zbistri glavo. Vedno se je najtežje lotiti nove stvari, a najlepše je, ko potem ugotovite, da vam je všeč, in se sprašujete, zakaj tega niste počeli že prej. In hej, kdaj ste nazadnje nekaj storili prvič?