Je bela barva v tem oziru res boljša od črne? Bo kaj pomagalo, če na parkiranem vozilu malce odpremo šipe? To so vprašanja, ki si jih marsikdo postavlja v poletni vročini. A odgovor je nedvoumen: narava je v vsakem primeru močnejša od človeške iznajdljivosti.
Poletna vročina, s katero se tudi v Sloveniji spopadamo v zadnjih dneh, gotovo ni dobra novica za avtomobiliste. Avtomobil lahko le za nekaj trenutkov pustimo na sončnem parkirnem prostoru in potniška kabina se že močo segreje. Če je avtomobil na soncu parkiran dolgo, lahko temperature v notranjosti sežejo celo čez 60 stopinj Celzija.
Kaj lahko torej storimo, da bi vsaj malo omilili posledice izpostavljenosti avtomobila soncu? Je morda dobra zamisel nakup avtomobila bele ali kakšne druge svetle barve, ki bi odbila vsaj nekaj sončnih žarkov, ali pa je dobro, če na parkirišču malce odpremo šipe, da skozi reže lahko na prostost uhaja razgreti zrak?
Kateri je boljši: beli ali črni?
Pri nemškem avtomobilskem klubu ADAC niso razmišljali le teoretično, ampak so se raziskave lotili konkretno. Njihovi strokovnjaki so v potniški kabini identičnih avtomobilov vstavili termometra in natančno izmerili temperaturo. Enega so povsem zaprli, na drugem pa so malo odprli bočna stekla in pričakovali, da bo temperatura v njem vsaj malce nižja. Motili so se, saj je bilo v obeh avtomobilih po določenem času enako vroče.
Meritve pri zunanji temperaturi 28 stopinj v senci namreč niso pokazale velikih razlik. V popolnoma zaprtem avtomobilu so po desetih minutah izmerili temperaturo 38 stopinj, po 20 minutah pa 45 stopinj Celzija. V avtomobilu, na katerem so pustili prednji šipi rahlo odprti, je po desetih minutah temperatura segla do 36 stopinj, po dvajsetih minutah pa 42 stopinj Celzija. Pri ADAC zato zapuščanja avtomobila z odprtimi okni ne svetujejo, saj to ni učinkovito niti najbolj varno, če v bližini denimo na naivneže prežijo tatovi.
V drugem poskusu so strokovnjaki primerjali enaka avtomobila bele in črne barve. Izkazalo se je, da je v belem avtomobilu temperatura sicer naraščala malce bolj počasi, na koncu pa je bila v obeh avtomobilih skoraj enaka. Bela barva torej v tem primeru ni dosti pomagala.
Poiščite senco!
Poleti je torej še najbolje, da avtomobil parkirate v senci, v garaži ali v parkirni hiši, kar pa ni vedno mogoče. Temperaturo lahko malce omilite celo z odsevnim prekrivalom armaturne plošče, saj so visoke temperature v kabini tudi posledica toplote, ki jo oddajajo pregreti armaturna plošča in drugi elementi notranjosti, vetrobransko steklo pa lahko pokrijete tudi na zunanji strani. Pri tem si lahko denimo pomagate z enakimi prekrivali, ki jih pozimi uporabljate proti zamrzovanju vetrobranskega stekla. Takšni ukrepi vam bodo pomagali predvsem med krajšimi postanki, saj med dolgimi ne bodo imeli pravega učinka.
Najboljši način za spopadanje s pregreto notranjostjo avtomobila je seveda učinkovita klimatska naprava, s katero pa je treba ravnati preudarno, saj se sicer lahko celo staknete prehlad. Če je avtomobil dolgo stal na soncu, najprej na stežaj odprite vsa vrata in ga prezračite, da iz njega uide pregreti zrak. Pri ADAC svetujejo tudi, da se prvi kilometer ali dva peljete z odprtimi okni, klimatsko napravo pa zares vključite šele potem, ko jih zaprete. Pazite tudi, da šob ne boste usmerili naravnost vase in da razlika do zunanje temperature ne bo presegala sedem stopinj Celzija. V nasprotnem primeru lahko namreč pri izstopanju iz avtomobila doživite toplotni udar. Če se odpeljete zgolj na kratko vožnjo do bližnje trgovine, morda klimatske naprave niti ni dobro uporabiti. A tudi vključena klimatska naprava ne prinese nujno odrešitve.
Nevarni UV žarki
V enačbo je namreč treba vključiti tudi UV žarčenje, pred katerim vas avtomobil ne zaščiti preveč učinkovito. Običajno je s filtrom za UV-A in UV-B žarke opremljeno le vetrobransko steklo, skozi bočna pa ti prodirajo v notranjost. Prodor UV žarkov – in tudi infrardeče svetlobe, ki dejansko pregreva notranjost – v kabino lahko preprečijo dodatne temne folije na oknih, a te zahtevajo uradno odobritev in jih lahko uporabite le zadaj. Pri ADAC zato tudi v avtomobilu svetujejo zaščito s sončnimi očali in kremami za sončenje. Velja pa tudi, da v avtomobilu na soncu niti za trenutek ne pustite otrok ali domačih živali.
Poleg tega pa ne pozabite na pitje tekočin. V klimatiziranem avtomobilu žeje morda ne boste čutili, a to ne pomeni, da ne boste utrpeli dehidracije. V avtomobilu je namreč ne povzroča le sonce, ampak tudi klimatske naprave. Klimatska naprava namreč v kabino piha suhi zrak, ki vam ne izsuši le sluznic, ampak tudi kožo. Zaradi tega pa se potem še slabše spopadate s poletno vročino.
Avto manj vroč če si ti sam rajše bolj topel. Kdor ima dom na stalnih 25 stopinj, mu poletje tudi …
Čez navadno steklo, brez folije gre samo delno UVA svetloba, UVB in UVC pa zagotovo ne. Še en ko ne …
kaj če bi tile od ADAC-a postvili dva črna avta, pa notri bele in črne obloge notranjosti. in moje izkušnje, …