Z brniškega letališča je možno v dveh urah poleteti do Frankfurta, a smo se letos v nemško finančno prestolnico na avtomobilski salon odpeljali z avtomobilom. Dobrih sedem ur vožnje ali pa še manj, če je levi pas na „autobahnu“ prazen in vremenski pogoji omogočajo vožnjo brez omejitve hitrosti.
Štirje novinarji dveh redakcij smo se odločili preizkusiti novo generacijo insignie grand sport, z dvolitrskim prisilno polnjenim dizelskim motorjem in najvišjo možno opremo za varnost in udobje, za katero pri Oplu pravijo, da je primeren direktorski avto za udobno in lagodno premagovanje daljših razdalj.
Pravijo celo, da je v drugi generaciji tako premium, da se lahko kosa tudi z modeli nemške premium trojke Audi, BMW in Mercedes-Benz. Sam bi insignio grand sport prej primaknil k VW arteonu, ki smo ga imeli v redakciji istočasno na testu.
Veliko prostora, a manj emocij
Druga generacija insignie je oblikovalska evolucija uspešne predhodnice, zato na prvi pogled ne izstopa tako kot revolucionarni arteon, a insignia svoje prednosti skriva pred očmi radovednežev. Zanjo se obrača manj glav, kot pri prvi generaciji, ko me je carinik na slovensko-hrvaški meji zanalašč poslal na stran in priznal, da samo zato, da bi si pobliže ogledal avtomobil, kjer so dodatno izstopala ogromna 20-palčna platišča.
Različica grand sport s kupejevsko padajočo streho in električno dvižnimi zadnjimi vrati je v primerjavi z limuzinsko in karavansko insignio bolj elegantna, a pri protostnosti prtljažnika ni bilo pretiranih kompromisov. Družinskih 490 litrov se lahko z zlaganjem zadnjih sedežev poveča vse do 1450 litrov prostornine.
Vsi štirje smo zlahka v prtljažnik pospravili vsak svoj kovček z oblačili, čevlji in še dodatne nahrbtnike s prenosnimi računalniki in fotografsko opremo. Prtljažnik je ogromen, predvsem pa navduši velika odprtina, ki omogoča nalaganje večjih kosov prtljage, na primer snemalne opreme.
Zato pa insignia grand sport v primerjavi s karavansko sestro sports tourer ne omogoča odpiranja z brco pod zadnji odbijač, kar pa roko na srce nismo pogrešali.
Sedeži razvajajo
Prvo, kar smo občutili, ko smo sedli v potovalno kabino, so zelo udobni sedeži, tako spredaj, kjer sedimo v foteljih, kot zadaj, kjer se srednji sedež poklopi in nastane naslon za roke z odlagališči. Prednja sedeža imata certifikat AGR, zmoreta tudi masirati (učinkovito), tudi grejejo in hladijo. Voznikov sedež je možno z električnimi stikali nastavljati v vse možne strani, zato nobeden od štirih potnikov, ki smo bili v vozilu, vsak od nas je različno visok in težek, ni imel težav najti idealen položaj za volanom.
Spredaj je torej sedenje razkošno, zahvaljujoč dobro odmerjenim proporcem pa so medosno razdaljo povečali za skoraj 10 centimetrov, zato se tudi zadaj sedi veliko bolj udobno. A manj kot v škodi superbu, ki velja za kralja prostora v tem razredu vozil.
Vse deluje sestavljeno kakovostno, prijeten občutek je tudi držanje natančnega trikrakega volana, ki pri velikih hitrostih voznika nikoli ne dela živčnega. Multimedija z ekranom na dotik predvsem v mestih z grafiko navigacijskega sistema deluje nekoliko zmedeno, zato pa je sistem dobro odziven na dotik, tudi slika kamere pri parkiranju je razločna. Kako delujejo ostali napredni sistemi, si lahko preberete v ločenem testu, v katerem smo na ljubljanski obvoznici izpustili volan iz rok in zaupali vožnjo tehnologiji.
Zato v Frankfurtu ni bilo nikjer težko parkirati avtomobila. Želeli bi si le samodejnega menjalnika, ki je sploh za dolge poti veliko bolj udobna opcija, kot ročni šeststopenjski menjalnik, ki mu nekih zamer ne moremo pripisati, a tudi v tem razredu vozil standard postaja avtomatika.
Dvolitrski dizel varčen in zmogljiv
Dvolitrski dizelski motor v testnem avtomobilu je veliko bolj uglajen kot v predhodnici. 125 kilovatov moči razvije, kar ni veliko, zato pa je bogat z navorom, 400 Nm. Nekaj navora manjka predvsem v nizkih vrtljajih, kar se je ob dodatni teži štirih odraslih potnikov in napolnjenega prtljažnika izkazalo predvsem na avtocestnih klancih. Na slovenski avtocesti je v načinu udobno vožnja prijetno tiha, pri 130 km/h je tudi poraba plinskega olja pričakovano zelo ugodna - potovalni računalnik je kazal na okoli petlitrsko porabo na 100 kilometrov.
Svojo dinamično plat pa je avto pokazal šele, ko smo zavili na nemški „autobahn“. Tam smo si dali duška in na odsekih, kjer ni omejitve hitrosti, pritisnili stopalko za plin do konca. 230 km/h se je izpisalo na digitalnih merilnikih (v tehničnih specifikacijah kaže, da je najvišja hitrost 226 km/h), pri čemer vožnja ni bila nič kaj nemirna in živčna. Tudi v dolg ovinek na avtocesti se s hitrostjo 200 km/h pelje suvereno. Pri takih hitrostih naraste tudi poraba plinskega olja. A je bila ta kljub temu, da smo imeli v Nemčiji veliko povprečno hitrost po dobrih 800 kilometrih na cilju 6,2 litra. To pomeni, da je tudi ustavljanje na bencinskih črpalkah redno. V posodo za gorivo spravimo 62 litrov, kar pomeni, da je bil iz Ljubljane do Frankfurta in nazaj dovolj en postanek za točenje dizelskega goriva.
Podatki o vozilu: Opel insignia grand sport 2.0 CDTI (Innovation)
Motor: 1.956 cm3, turbo dizelski, 125 kW (170 KM) pri 3.750 vrt/min.
Navor: 400 Nm med 1.750 in 2.000 vrt./min.
Dimenzije (D x Š x V v mm): 4.897 × 1.863 × 1.455, medosna razdalja 2.829
Prtljažnik (v litrih): 490-1450
Poraba na testu: 6,2 litra/100 km (mešani cikel), izpusti CO2: 136 g/km
Zmogljivosti: 226 km/h, 8,7 sekunde od 0 do 100 km/h
Cena: 22.100 / 27.600/ 37.250 evrov (osnovni/testni/testni z dodatki)
Plusi: Dizajn, prostoren prtljažnik, lahkotna vožnja, poraba goriva, tehnika in delovanje sistemov;
Minusi: Navor v nizkih vrtljajih, izgled brisalca za zadnje steklo, ročica ročnega menjalnika, preglednost nazaj;