Na novinarski konferenci z naslovom Avtomobilnost v novi realnosti so moči združili predstavniki strokovnih združenj, ki skrbijo za varno mobilnost družbe in brezhibno delovanje okoli 1,5 milijona vozil, ki so dnevno v prometu Sloveniji.
Kot opozarjajo, skušajo odločevalcem ponuditi predloge, da se ne bi v primeru vnovičnega zaprtja dejavnosti ponovno dogajale anomalije, ki mejijo na absurd, v primeru vnovičnega omejevanja ali celo zaprtja dejavnosti prodaje vozil in rezervnih delov, avtoservisiranja in vzdrževanja vozil. Kot so opozorili se je avto izkazal za varno in nujno prevozno sredstvo v času epidemije, država pa bi lahko panogi pomagala preživeti z življenjskimi in smiselnimi odločitvami.
Veliki saloni, malo ljudi, pa morajo biti vseeno zaprti
Branko Lotrič, predsednik Upravnega odbora GZS-Podjetniško trgovske zbornice, pravi, da se moramo zavedati, da je gospodarska škoda zaradi omejitev poslovanja velika. Samo na strani prodaje vozil, če govorimo o prihodkih 900 milijonov evrov, oziroma gledano z vidika dodane vrednosti okoli 70 milijonov evrov. Kar pomeni manj denarja v državni blagajni, hkrati pa to pomeni tudi negotovost za zaposlene v panogi prodaje vozil in rezervnih delov, ki jih je v Sloveniji okoli 8.500.
»Glavnina delovnih mest se je zaradi ukrepov države ohranila, vendar je nastalo finančne breme,« je opozoril Lotrič in s tem namignil na milijonske izgube na strani DDV, zato apelira k dialogu med prisojnimi odločevalci na strani države in podjetji, da skupaj oblikujejo razumen nabor ukrepov, ki bo zagotavljal poslovanje in kredibilnost poslovnega okolja na eni in zdravja zaposlenih na drugi strani. Kot opozarja prodajalne niso bile vir širjenja okužb, hkrati pa gre pri avtomobilskih salonih za velike objekte, kjer za razliko od trgovin, ki so lahko poslovale, nikoli ni veliko ljudi hkrati.
Jožko Tomšič, predsednik Sekcije za osebna motorna vozila pri trgovinski zbornici Slovenije je vpliv epidemije in zaprtje prodajnih salonov ponazoril s številkami. Tako ob zaprtju avtomobilskih salonov lani je prodaja novih vozil pri nas strmoglavila, do konca leta pa so zabeležili za skoraj 27 odstotkov odstotkov manjšo prodajo osebnih vozil kot leta 2019 in za 28 odstotkov manjšo prodajo lahkih gospodarskih vozil.
Država je »v temo brcnila« tudi z zadnjim odlokom, ko je dovolila poslovanje trgovinam, ki ne presegajo 400 kvadratnih metrov prostora, pri čemer so avtomobilski trgovci v zadnjih letih z velikim investicijami posodobili prodajne salone, pri čemer številni presegajo omenjeno kvadraturo in so morali zaradi tega ostati zaprti, čeprav se v njih nikoli »ne gnetejo stranke«. Tomšič opozarja še na dve stvari, avtomobilski trgovci zaradi zakonodaje ne morejo prodajati vozil brezstično, saj prihaja do komplikacij pri morebitnem vračanju vozila in odločitve Eko Sklada, ki je lani "čez noč" dvakrat nenapovedano zmanjšal subvencije za nakup električnih vozil, kar je močno razjezilo tudi kupce vozil.
Vse je nujno
Še večji nesmisli so se dogajali pri servisiranju in vzdrževanju vozil, kjer tako kot pri gostincih večkrat ni bilo jasno, kdaj se lahko vzdržuje vozilo in kaj je nujni oziroma nenujni popravek?
Zoran Sodnik, predsednik Sekcije pooblaščenih trgovcev in serviserjev z motornimi vozili pri GZS-PTZ (pooblaščeni trgovci in serviserji vozil), pravi, da so vseskozi opozarjali na pomen nemotenega delovanja dejavnosti servisiranja in vzdrževanja vozil. »Zagotavljanje prodaje in servisiranja vozil ne spodbuja množičnega gibanja prebivalstva, kar je bila osnova za omejevanje, ampak predstavlja rešitev za preprečevanje širjenja, ne le koronavirusa. Kakovostno osebno vozilo je dobro vzdrževano vozilo. Kot tako se je izkazalo za najvarnejšo obliko osebne mobilnosti.«
Kot opozarja, se marsikdo ni odločil za nakup novega vozila, saj smo Slovenci poseben narod, ki si želi investicijo, v tem primeru avtomobil, najprej ogledati in preizkusiti, preden ga kupimo. Nakupu na daljavo ne zaupamo, kar se je izkazalo v času zaprtja prodajaln. Hkrati je bilo opaziti, da se je vozni park postaral, manj vozil je odšlo v odpis, vozniki vozila niso vozili na servis, saj je bilo nejasno, kaj je nujno in kaj ni nujno popravilo. Veliko voznikov pa je pomoč poiskalo »pod kozolcem,« kamor inšpekcija ne pride. Pod črto, s tem se je poslabšala varnost vozil in udeležencev v prometu.
Enako skrb vzbujajoče stanje je pri prometu z nadomestnimi in rezervnimi deli. »Promet z rezervnimi deli je manjši za 20 odstotkov, kar se pozna tudi v državni blagajni zaradi manj pobranega DDV. Za zdaj škoda še ni nepopravljiv, lahko pa se spremeni, če se bo situacija nadaljevala. Ukrep države je servisom in vsem trgovcem povzročal težave in nepotrebne izgube. Servisiranje ni dovoljeno razen … tukaj nastane problem,« opozarja Andrej Štih predstavnik Servisne mreže in dobave rezervnih ter nadomestnih delov pri OZS.
Vladni odklop marsikomu povečal stroške popravila
Ukrep je poskušal ločiti nujna popravila od nenujnih. »Za varno, učinkovito in ekonomično vozilo je brezpogojno redno vzdrževanje vozila. Kaj ni nujno in kaj je nujno kaj vodi samo v izgube. Tak ukrep je treba v prihodnjih razmerah takoj odpraviti,« dodaja Štih, ki je posredoval tudi podatek, da v prav nobeni državi, preverili so situacijo v EU na italiji, Španiji, Nemčiji in Franciji, pa tudi nekaterih drugih državah, V Srbiji in na Kosovu »in prav noben ukrep ne govori o zaprtju. Povsod, kjer je dovoljena uporaba vozil, je dovoljeno tudi servisiranje in vzdrževanje vozila v celoti.«
Miran Andrejek, predsednik Sekcije avtoserviserjev pri OZS, ki je kot prvi avtoserviser postal podjetnik leta, delovne izkušnje pa je 15 let pridobival v tujini pravi, da je pri avtomobilih podobno kot pri zobozdravniku. Ko je škoda na zobu prevelika popravilo ni več možno. »Če pravočasno ne zamenjamo določenega dela na vozilu lahko iz 100 evrov stroška nastane strošek 1.500 evrov in več. Takih primerov poznam veliko. Avtoservisna dejavnost mora biti vseskozi odprta.« Andrejek pravi, ne moremo ločiti avtokleparstva, avtoličarstva, vulkanizerstva in ostalih panog. Nujno je celovito vzdrževanje in servisiranje vozila, vključno s pranjem. V omenjenih dejavnostih je v Sloveniji zaposlenih več desettisoče ljudi, ki so v času zaustavitve dejavnosti nemočno in zgroženo opazovali, da so lahko »šušmarji« delali na črno, sami pa so imeli zaprto dejavnost.
Ista oseba s službenim vozilom v avtopralnico, z osebnim ne
»Po priporočilu stroke in lastnih izkušenj se moramo držati normativov, ki jih določi proizvajalec za vsako vozilo posebej. To velja za popravilo in servisiranje. Le tako bo vozilo varno čez celotno življenjsko dobo varno in učinkovito. Zato poskrbijo izobraženi zaposleni v dobro opremljenih delavnicah. Z izdanim računom plačajo DDV in prav je tako,« pravi in izpostavlja še en nesmisel. Ista oseba je lahko v avtopralnici prala službeni avto, ne pa svojega osebnega. Enako je na primer reševalec lahko pripeljal službeno vozilo na servis, svoje osebno vozilo pa ne. Kot, da lahko virus izbira, se sprašujejo udeleženci spletne konference, ki poudarjajo, da lahko zgolj urejeni saloni in servisne delavnice ustrezno zagotovijo varnost mobilnega potrošnika;
razumem avtomehanike. tudi oni morajo živet. samo neki mi ni jasno. avto stoji v graži, saj mnogo ljudi ne more …
Mimogrede, na pooblaščenem servisu ti 100 € vzame,samo da haubo odpre,zato nikar ne bluzite.
A dj dj. Kaki stroški dodatni no. Malo boste mogli začet bi pošteni pri rezervnih delih, upravičenosti menjave in pri …