Udeležili smo se 15. Tehnološke konference, ki sta jo organizirala Skupina GMT, eno največjih slovenskih podjetij na področju zagotavljanja nadomestnih delov, komponent in maziv svetovnih proizvajalcev, in podjetje Metron, ki velja za pionirja električne mobilnosti pri nas.
Tehnološka konferenca, ki je po triletnem premoru zaradi pandemije spet potekala v Portorožu, je odgovarjala na aktualna vprašanja, ki so se pojavila v luči napredovanja električnih vozil in električne mobilnosti, po drugi strani pa se je posvetila tudi zahtevam, ki jih na področju avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem prinašajo vse bolj zahtevni okoljski predpisi.
Rast bo neenakomerna
Kakšni so izzivi, s katerimi se bodo morali soočati mehaniki in avtoserviserji, pa tudi profesorji strokovnih šol in študenti, nam je v uvodnem pogovoru predstavil član uprave podjetja GMT Tomaž Stražišar. V začetku je opozoril, da je podjetje Boston Consulting Group v svoji študiji razvoja panoge mobilnosti napovedalo, da se bo avtomobilski sektor do leta 2035 povečeval, vendar ta rast ne bo enakomerna oziroma ne takšna, kot bi jo morda pričakovali danes.
Tradicionalni segment vozil z motorji z notranjim zgorevanjem bo usihal, povečeval pa se bo delež nastajajočih netradicionalnih dejavnosti, kakršne so električna vozila, upravljanje flot in avtonomna vozila. Tradicionalni del bo po predvidevanjih upadel za 17 odstotkov, delež nastajajočih panog pa naj bi se povečal kar za desetkrat, kar pomeni, da bo sredi prihodnjega desetletja že generiral več kot 60 odstotkov prometa avtomobilske panoge.
Po drugi strani smo se v zadnjih letih soočali s prekinitvami dobavnih verig, ki so jih povzročile pandemije, vojna v Ukrajini in pomanjkanje določenih surovin, proizvajalci pa se soočajo tudi z inflacijo, povečevanjem stroškov dela in pomanjkanjem delovne sile. Presenetljivo so bile takšne razmere bolj naklonjene neodvisni poprodaji, saj je ta zadnjih nekaj let napredovala v vseh pogledih.
Pomembno bo spremljati spremembe
Nakazuje se sicer vse večje uveljavljanje električnih vozil, vendar to še vedno prinaša veliko dilem, ko gre za reciklažo baterij, čistost proizvedene energije ter doseg vozil in razširjenost polnilne infrastrukture. Zato lahko pričakujemo, da bomo v naših krajih še nekaj let vozili s tradicionalnimi avtomobili in bo te treba tudi primerno vzdrževati. Bo pa toliko bolj pomembno, da bodo vsi v verigi vzdrževanja vozil spremljali spremembe in se nanje tudi pravočasno pripravili, je zaključil Stražišar.
Kljub triletnemu premoru ali pa prav zaradi njega je bilo zanimanje za tehnološko konferenco zelo veliko, saj so udeleženci tako kot pred tremi leti popolnoma napolnili veliko konferenčno dvorano. In ugotavljali smo lahko tudi, da so bili zastopani udeleženci vseh starosti in da je bilo med njimi zelo veliko mladih, torej se nam za razvoj poklica avtomehanika in drugih z vzdrževanjem vozil povezanih poklicev ne bi bilo treba bati. Kot je za Žurnal24 že pred tem povedal produktni vodja pri podjetju GMT Matej Habjan, je bilo zanimanje za konferenco vsesplošno, udeležilo pa se je je tudi veliko profesorjev tehničnih šol, študentov in članov servisnih mrež.
Miha Škoda, profesor na Strokovnem izobraževalnem centru Ljubljana, nam je povedal, da zanj tehnološka konferenca gotovo pomeni črpanje določenega znanja o avtomobilski industriji, ki ga drugje težko pridobijo. Na takšnih dogodkih se namreč seznanijo s tem, kaj lahko na področju avtomobilske dejavnosti pričakujejo v prihodnosti in na kaj morajo pripraviti svoje dijake. Dodal je, da je za profesorje zelo pomembno, da se izobražujejo tudi sami in takšne konference so gotovo eden od virov za razširitev njihovega poznavanja tematike, k čemur pripomorejo tudi neposredni pogovori o njihovih izkušnjah z mehaniki, ki pridejo na konferenco.
Dve veliki temi
Na letošnji konferenci sta sicer prevladovali predvsem dve obširnejši temi. Čeprav se počasi poslavljajo, so pomembna tema še vedno dizelski motorji, ki so podvrženi zelo strogim okoljskim predpisom in jih tudi uspešno izpolnjujejo, če delujejo tako, kot je treba. To pomeni predvsem, da morata poleg drugega pravilno delovati selektivna katalitska redukcija dušikovih oksidov ter filter trdnih delcev.
Predvsem slednji bodo v kratkem ali pa so že (na Nizozemskem, v Belgiji in Švici) podvrženi bolj strogim pregledom s pomočjo naprav za štetje trdnih delcev v izpuhu. Kot so pokazale že izkušnje iz Belgije in Nizozemske, kjer so zadeve v zvezi s servisiranjem urejene bolje kot pri nas, je to lahko velik problem, saj so se ob reformi tehničnih pregledov soočili z velikim pomanjkanjem filtrov DPF, ki jih je bilo treba naenkrat veliko zamenjati.
Druga pomembna tema pa je bila električna mobilnost, ki je v treh letih od zadnje tehnološke konference silovito napredovala in odpira številne možnosti tudi za servisne delavnice. Nekatere so se s tem že soočile in kot smo lahko zaznali v pogovorih na konferenci, mehanike na tem področju marsikaj bega, od samega dela z električnimi avtomobili in ustrezne ureditve delavnic, do možnosti požara in drugih nevarnosti. Zato iščejo odgovore na vprašanja, ki jih lahko v veliki meri dobijo na dogodkih, kakršna je tehnološka konferenca.