Kakšen obseg ima prireditev, morda najbolje ilustrira poročilo organizatorja, da je na sejmu sodelovalo več kot 2.800 razstavljavcev z 70 držav. 85 odstotkov jih je prišlo iz tujine, čeprav so manjkali sicer množični Kitajci, so pa zato skoraj celo halo zasedli turški razstavljavci. Še bolj zanimiv je podatek, da si je sejem v dobrem tednu ogledalo več kot 78.000 obiskovalcev iz 175 držav.
Automechanika je prireditev, ki poteka na vsaki dve leti, zato je v živo zadnjič potekala pred štirimi leti, saj so jo leta 2020 odpovedali zaradi pandemije. Lani so sicer organizirali nadomestno spletno na daljavo, vendar takšnega dosega, kot so ga bili organizatorji vajeni v živo, seveda ni dosegla. Letos so zato organizatorji kot spremljevalno dejavnost organizirali tudi digitalne vsebine in možnost komunikacije preko spleta, vendar je bil poudarek vseeno na fizičnih stikih med proizvajalci in njihovimi strankami. Direktor frankfurtskega sejmišča je povedal, da si takšnega formata še vedno želi 97 odstotkov razstavljavcev in obiskovalcev, saj tako laže navezujejo stike.
Okrnjen obisk
Zato se je letos zdelo, da je Automechanika spet v svojem običajnem formatu in vsaj za nekoga, ki jo je obiskal prvi, je izpolnila pričakovanja. Med pogovori z razstavljavci in rednimi obiskovalci se je vendarle izkazalo, da je bil letošnji obseg prireditve precej okrnjen. Kot sem že omenil,so med razstavljavci manjkali kitajski proizvajalci, sicer pomemben člen poprodajnega trga, prav tako pa je večina velikih razstavljavcev, ki so običajno najemali cele dvorane, precej okrnila svoje nastope. A med velikimi igralci na poprodajnem trgu je zares manjkal le Valeo.
Automechanika ima predvsem poprodajni značaj, s tujko to imenujemo »Aftermarket«, zato na njej neposredno nismo videli predstavitev najnovejših gibanj v avtomobilski industriji in velikih napovedi za prihodnost, ki smo jih vajeni z običajnih avtomobilskih salonov, ki jih je resnici na ljubo v živo vse manj ali pa so izgubili svoj nekdanji povsem avtomobilski značaj. To se Automechaniki ni zgodilo. Na prireditvi je zato bilo v ospredju predvsem to, kako se poprodajni trg odziva na ta nova gibanja in napovedi avtomobilskih proizvajalcev in politikov in kako jim sledi.
Morda je to pri poprodajnih proizvajalcih malo manj izrazito, vendar se tudi ti na trgu ubadajo s podobnimi težavami kot avtomobilski in proizvajalci delov za prvo vgradnjo. Te izhajajo iz pomanjkanja polprevodnikov in nekaterih drugih surovin zaradi vojne v Ukajini in koronske krize ter iz prekinitve dostavnih poti. Prav tako z zamikom sledijo tudi najnovejšim trendom na področju digitalizacije, elektrifikacije, avtonomne vožnje.
Poglavitna gibanja
Dogajanje na poprodajnem trgu bi lahko strnili v nekaj prevladujočih gibanj, ki so se pokazala tudi na Avtomechaniki. Kot prvo bi lahko izpostavili dejstvo, da je poprodajni trg še vedno možno navezan na tradicionalne poslovne pristope in modele, saj je večina predstavljenih izdelkov in rešitev še vedno nadgradnja že znanih. Namesto, da bi se hitro podvrgli novim trendom, proizvajalci na poprodajnem trgu počasi razvijajo svoje izdelke in jih prilagajajo novim smernicam, saj se večina zaveda, da bodo preživeli le tisti, ki se bodo ažurno prilagajali spremembam, vendar pa bodo ostali zvesti tudi tradicionalnim strankam.
Tudi na poprodajnem trgu so v ospredju razvoja veliki proizvajalci, kakšni so ZF, Continental, Bosch, Hella in Schaeffler, ki so po zaslugi razvoja komponent za prvo vgradnjo tudi najbolj na tekočem, kaj se trenutno dogaja v avtomobilski industriji in čemu se bodo morali prilagoditi tudi kot poprodajni dobavitelji. Pomemben del tega so seveda poprodajne rešitve na področju električne mobilnosti ter asistenčnih in varnostnih sistemov in tudi v tem primeru je očitno, da poprodajni proizvajalci neoriginalnih nadomestnih delov lahko ponudijo rešitve, ki so precej cenejše od tistega, kar v okviru servisne dejavnosti ponujajo avtomobilski proizvajalci.
Konvencionalni modeli distribucije in prodaje nadomestnih delov in komponent so dobili močnega tekmeca v splošnih spletnih prodajnih portalih, kakršni so Alibaba, eBay in Amazon. Ti promovirajo poslovni model B2B2C (bussines to bussines to customer) in digitalizacijo prodajnih kanalov preko spletnih prodajnih platform. S tem naj bi segli predvsem do mlajših generacij kupcev in mehanikov, ki so že vajeni spletnega okolja, prav tako pa bi s tem povečali dobičkonosnost dobaviteljskih verig ter učinkovitost dobave.
Spletna prodaja
Spletne aplikacije za nabavo avtomobilskih delov, ki ne vključujejo zgolj njihovih, ampak tudi izdelke njihovih tekmecev, sicer razvija tudi večina velikih proizvajalcev, prav tako pa tudi veliki neodvisni prodajalci avtomobilskih delov. Pomemben del tega dogajanja ni le prodaja samih avtomobilskih delov in komponent, ampak tudi diagnostika na daljavo, ki jo je omogočil splet. V praksi to pomeni, da mehanik na OBD priključek avtomobila priključi oddajno napravo, ki se poveže z diagnostičnim centrom proizvajalca, ki izvede diagnostiko in mu svetuje na daljavo ali pa neposredno odpravi napako, če je to možno. Močno se sicer spreminja tudi sama diagnostika, saj morajo proizvajalci v svoje testerje vključevati tudi algoritme za ugotavljanje napak na elektrificiranih avtomobilih, ki prinašajo nove izzive.
Originalni proizvajalci so začeli spletne kanale izkoriščati tudi za digitalno trženje preverjenih rabljenih avtomobilskih delov. Gre predvsem za rabljene kolesna platišča, karoserijske dele, dele notranjosti, luči, vrata, komponente motorja in pogonskega sklopa in podobno. To proizvajalcem odpira nove poti za generiranje dohodka, po drugi strani pa tudi ustvarja okoljsko vzdržno nabavno verigo, ki kupcem zagotavlja avtomobilske komponente z jamstvom proizvajalca za dobrih 40 odstotkov nižje cene.
Eden od trendov, ki bi ga morda izpostavili, so tudi zaostritve na področju merjenja izpušnih plinov, Gre predvsem za količino trdnih delcev (saj) v izpuhu, ki jih doslej na tehničnih pregledih niso izpostavljali, saj tradicionalne naprave za merjenje izpušnih plinov tega ne zaznavajo. Naprave bodo zato morali tehnični pregledi nadgraditi z detektorji za zaznavanje saj, ki so v Belgiji in na Nizozemskem, kjer so meritve že uvedli, povzročili pomanjkanje filtrov PF, saj se je izkazalo, da velik delež avtomobilov ne izpolnjuje novih meril. Kakšen problem so lahko trdni delci, je poudaril tudi predstavnik Continentala, ki je navedel, da vsakič, ko se mimo njihove naprave pripelje povsem pravilno vzdrževani dizelski avtobus, delež zaznanih trdnih delcev v okoliškem zraku naraste za deset odstotkov.
Nagrade za inovacije
Morda trende v poprodaji in avtomoblski industriji nasploh do neke mere kažejo nagrade za inovacijo, ki jih vsakič podelijo na Automechaniki in so jih tudi letos. Prevlada digitalizacije se na nekakšen način ni pokazala zgolj v trendih na sejmišču, ampak na simbolni način tudi s samo predstavitvijo nagrajenih izdelkov. Če so bili ti do leta 2018 razstavljeni v fizični obliki, smo si jih letos lahko ogledali zgolj preko predstavitve na zaslonih. Ta je po eni strani onemogočila fizični pogled na izdelek, po drugi strani pa je bila seveda predstavitev nagrade bolj izčrpna.
Mednarodna žirija štirinajstih strokovnjakov je med 133 kandidati je na podlagi kriterijev, kakršni so bili stopnja inovativnosti, stroškovna učinkovitost, prijaznost uporabniku, funkcionalnost, primernost za poprodajni trg, varnost in kakovost ter prispevek k varnosti in trajnosti, izbrala zmagovalce v osmih kategorijah.
V kategoriji E-mobilnost so izbrali Autelovo polnilno postajo za hitro polnjenje z enosmernim tokom MaxiCharger DC FAST, ki omogoča polnjenje električnih vozil z močmi do 240 kilovatov. V kategoriji Podatki in Povezljivost je prvo nagrado prejela aplikacija podjetja Herth+Buss, ki omogoča hitro in preprosto identifikacijo rezervnih delov. Mehanik s pomočjo aplikacije preprosto skenira želeni del, ki ga aplikacija samodejno najde, s čimer odpade zamudno brskanje po katalogih. Dele je mogoče preko aplikacije tudi naročiti.
V kategoriji rešitev za delavnice in servise je prvo nagrado prejelo podjetja GelKoh GmbH za inovativni pripomoček za zavarovanje poškodovanih električnih vozil LiBa Rescue, ki je odporen na temperaturo do 1.500 stopinj Celzija, deluje pa na podoben način kot požarna odeja. Poškodovani električni avtomobil, ki je zgorel ali pa želijo zgolj preprečiti požar, reševalci preprosto potisnejo na pripomoček in ga ovijejo okrog njega. Zadeva sicer ne more preprečiti kemičnih reakcij v sami bateriji, lahko pa prepreči, da bi ta poškodovala okoliške komponente, saj ustavi dostop kisika za gorenje.
V kategoriji Deli in tehnološke rešitve je prvo mesto osvojil sistem za zmanjševanje zavornega navora podjetja Knorr-Bremse Systeme, ki pripomore k zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida in porabe goriva, z zmanjšanjem obrabe zavornih ploščic pa pripomore tudi k manjši tvorbi trdnih delcev. Sistem je primeren tudi za naknadno vgradnjo na že delujoče zavorne sisteme, namenjen pa je gospodarskim vozilom.
V kategoriji Karoserija in Barve je prvo mesto osvojilo francosko podjetje Celette France S.A.S. s sistemom za elektronske meritve avtomobilskih karoserij Eagle. Lasersko podprt elektronski sistem je namenjen zaznavanju poškodb karoserije, denimo po trkih. Meritve primerja s CAD koordinatami, ki jih zagotavlja proizvajalec vozila. Za meritev celotnega avtomobila potrebuje vsega deset minut in zanesljivo zazna napake v velikosti do 1,5 milimetra.
Podobno je bilo tudi v kategoriji Pranje in nega avtomobilov, kjer je proizvajalec Lederzentrum GmbH prvo nagrado prejel za izdelek ColorScannerPRO, novi tip mobilnega digitalnega orodja za hitro in cenovno dostopno ugotavljanje barve usnja za popravila usnjenih izdelkov. Naprava je zanimiva tudi za to, ker jo uporabnik s pomočjo aplikacije upravlja preko pametnega telefona.
V kategoriji Oprema in kostumizacija je prvomesto osvojillo podjetja Dropracks AS za zložljivi strešni prtljažnik, ki ga lahko uporabnik s pomočjo kinematičnega mehanizma lahko spusti na višino, ki mu olajša nalaganje predmetov nanj. Namenjen je predvsem visokim vozilom, kakršni so kombiji.
V kategoriji Gospodarska vozila je prvo nagrado prejelo podjetje ZF Friedrichshaven AG za poprodajni sistem za preprečevanje trkov tovornjakov v mrtvem kotu. Sistem deluje s pomočjo radarja in optičnih tipal ozirom kamer. V slabih pogojih, ko kamere ne morejo posneti okolice, si radar poleg tega pomaga z sekundarnimi tipali, ki so na voljo a tovornjaku.
Kot je na koncu poudarila žirija, letošnji nagrajenci odražajo gibanja v smeri digitalizacije, nove mobilnosti in trajnosti, kar velja tudi za to, kar smo lahko videli na Automechaniki.
Uradni servisi znamk so samo menjevalci delov. Pravega servisa in preventivnega vzdrževanja ni. Slabše kot avtu gre, bolje za njih (več bo potrebe po menjavah delov in hitreje boste kupili nov avto). Čista ekonomija, brez emocij (te so sdamo v reklamah).