Davek na motorna vozila je v veljavi od leta 2010. Takrat je država prešla na progresivno obdavčevanje na novo registriranih vozil glede na izpuste CO2, s čimer so želeli aktivneje spodbuditi k uvajanju okoljsko sprejemljivejših avtov.

Po prehodnem obdobju, ko so se stopnje obdavčevanja še spreminjale, so sedaj že nekaj let zacementirane v osem razredov glede na izpust CO2. Dizelski avtomobili so obdavčeni bolj, pri njih vlogo igra tudi izpust trdnih delcev, ne pa tudi dušiko-oksidov (NOx), ki so po mnenju zdravstvenih strokovnjakov prav tako izredno škodljivi za zdravje. 

Če je velik, se plača, pa četudi je čist 

In zakaj je lestvica še zastarela? Ker praktično ne spodbuja več k nakupu čistejših modelov, saj denimo več kot polovica vseh novih avtomobilov, ki so registrirani v Sloveniji, glede na normne podatke, ki jih ob homologaciji zagotavlja proizvajalec, spada v najugodnejša prva dva razreda. Tam je obdavčitev med 0,5 in 2 odstotka, odvisno ali gre za bencin/hibrid/električno vozilo/LPG ali dizel.

"V zadnjem obdobju [so se] izpusti novih motornih vozil pomembno znižali, kar je bil tudi cilj vključitve okoljskih kriterijev v okvir davka na motorna vozila," ugotavljajo na Ministrstvu za finance. 

Slovenija spada med države, kjer se okoljsko dajatev glede na izpuste plača le ob nakupu, medtem ko je vsakoletna dajatev ob registraciji odvisna zgolj od prostornine motorja, ki pa je zaradi tektonskih sprememb pri gradnji motorjev v zadnjih letih ("downsizing") še precej manj umestna in je denimo s tega stališča popolnoma vseeno, ali vozite vozilo standarda euro 1 ali euro 6. Tudi če vozite najmodernejši model z 2,0-litrskim motorjem, boste plačali precej več, pa četudi porabi in izpusti v zrak zanj kot njegov za polovico manjši kolega, ki po cesti ropota s tehnologijo, uvedeno pred desetletjem in pol.

Zavedajo se stanja, a novosti šele v glavah

Na ministrstvu za finance se strinjajo, da je slovensko kombinacijo obdavčevanja avtov povozil čas. "Z vidika priprave ustreznosti davka na motorna vozila v povezavi z okoljskimi kriteriji ... poudarjamo, da je na področju javnih dajatev eden izmed osrednjih ciljev tudi prestrukturiranje javnih bremen, kjer se bo skušalo na novo določiti porazdelitev davčnega bremena med potrošnjo, dohodki in premoženjem, ob tem, da bodo aktivnosti namenjene tudi proučitvi ustreznosti obstoječih ureditev v povezavi z negativnimi okoljskimi učinki."

Kdaj bo uveden nov pristop k obdavčevanju, pa je v tem trenutku nemogoče napovedati. V pripravo sprememb bosta gotovo vključeni tudi ministrstvi, pristojni za okolje in promet, usklajevanje bo zato napornejše. Prav tako ima finančno ministrstvo trenutno prioriteto aktivnosti na davčnem področju usmerjeno "k pripravi ukrepov s ciljem izboljšanja konkurenčnosti poslovnega okolja v Sloveniji, predvsem z odpravo administrativnih bremen ter prestrukturiranjem davčnih bremen."

Naslednja stopnja - ekovinjete?

Marsikje v tujini, še posebej tam, kjer imajo velikanske probleme z zgoščenim prometom in onesnaženostjo zraka, pospešeno uvajajo posebne dovolilnice za vožnjo po "ekoloških conah". Gre predvsem za večja mesta. V Nemčiji denimo marsikje starejša dizelska vozila sploh ne smejo več v mestna središča, vsak avto (tudi s tujo registracijo) pa mora imeti pred vstopom v cono nalepko, ki pričajo o njegovi ekološki ustreznosti. 

Nekatere države z davčno politiko tudi aktivno spodbujajo k stalnemu posodabljanju voznega parka. V Veliki Britaniji je denimo davek vsako leto ob registraciji odmerjen glede na izpust CO2. 

Zakaj Danci ne vozijo veliko premium avtov

Pristopi k obdavčevanju vozil so si sicer med državami zelo različni, ponekod je stopnja davka odvisna od mase in dolžine avtomobila. Rekorderji so na Danskem, kjer je celo najmanjši avto zelo draga dobrina. Vsak nov avto je namreč obdavčen s težko dojemljivo stopnjo 180 odstotkov na osnovno ceno avta.

Ampak Danci gledajo na stvari drugače. Izračun za Kobenhavn denimo pravi, da vsako kolo k razvoju tamkajšnje družbe prinese 57 centov dobička. Vsak avto pa zaradi vseh posledic (infrastruktura, zdravje, kvaliteta življenja) prinaša 1,05 evra izgube za mesto in njene prebivalce, navaja Copenhagenize.com.

andrej.leban@zurnal24.si