Razlogov, zakaj je tako, je veliko. Najprej je tu začetni vložek v nakup vstopnega hibridnega vozila, ki je praviloma dražji od nakupa primerljivo močnega vstopnega modela z dizelskim motorjem, čeprav je lahko med njima veliko razlik v dodatni opremi, saj imajo hibridi denimo samodejni menjalnik serijsko. Sicer proizvajalci hibridov poudarjajo, da stroški vzdrževanja in vzdrževanje cene na dolgi rok govorijo v prid hibridom, a tisti, ki pride v salon po nov avto, praviloma o tem še ne razmišlja preveč.

Če državljani v teh časih razmišljajo predvsem skozi denarnico, pa je bolj nerazumljiva popolna anemičnost države, ki očitno ne namerava storiti kaj dosti v prid manjšim izpustom rakotvornih delcev in s tem najdražjih posledic avtomobilskega onesnaževanja, dokler ne bo dobila diktata iz Bruslja. Tam pa gredo zaradi predvsem nemškega in francoskega avtomobilskega lobija stvari tudi prav po "slovensko" počasi.

Da se, če se želi

A v posameznih predelih Evrope, kjer o ekologiji ne zgolj govoričijo, temveč jo živijo skozi vsakdan, vladne politike delujejo drugače. Na Norveškem je denimo minuli mesec Tesla doživel svoj prodajni rekord, saj je bilo kar 40 odstotkov vseh prodanih vozil Teslovih, torej povsem električnih. Okej, bo kdo rekel, s takšnim BDP na prebivalca in doslej načrpano nafto si ni težko nabaviti avta po takšni prodajni ceni.

A gremo dalje: tradicionalni nasprotniki dizla so v državah Beneluksa, saj jih vladne davčne spodbude tam napeljujejo k temu, da kupujejo vozila ne samo z majhnim izpustom ogljikovega dioksida, temveč tudi z majhnimi izpusti dušikovodikovih delcev. Glede zadnjih se dizli ne morejo kosati z bencinskim ali bencinsko-električnim pogonom. Na drugi strani so države, v katerih je dizel še vedno pojem varčnosti. Med njimi sta tudi Slovenija in Francija, čeprav v slednji tega med nedavno uvedbo prometnega režima par-nepar zaradi neznosnega smoga v Parizu niso obešali na prevelik zvon.

Pri nas glasnik ostaja Toyota

In Slovenija? Delež baterijskih vozil se pri nas povečuje počasi. Lani je bilo prodanih 146 hibridnih in električnih vozil, kar je 15 več kot leto prej. Med vsemi znamkami je prodaja v primerjavi z letom prej zrasla le Toyoti, ki je s 117 prodanimi hibridi dosegla kar 80-odstotni tržni delež. Več kot deset vozil je prodal le še Lexus (13), tretji je Opel (5), sledita Peugeot in Tesla (3).

Pri Toyoti so v letošnjem prvem četrtletju prodali že 50 hibridov, kar je 14 odstotkov celotne njihove prodaje, zadovoljni so predvsem s sprejemom hibridnih aurisa in yarisa, torej hibridnih avtomobilov manjših mer. Do konca leta načrtujejo skupaj s svojo luksuzno znamko Lexus prodati 200 vozil.