Zanimivo je tudi, da zastrašujoča dodatna masa električnih avtomobilov danes nikogar več ne skrbi, medtem ko se majhne lahke avtomobile z motorji z notranjim zgorevanjem predstavlja kot »uničevalce podnebja«.
Ne tako dolgo nazaj je moral Suzuki denimo z evropskega trga umakniti majhnega terenca jimnyja, saj je ta avtomobil precej pokvaril povprečne izpuste v njihovi modelni ponudbi. Suzuki namreč nima električnih avtomobilov, s katerimi bi povprečne izpuste zmanjšal pod zahtevanih 95 gramov ogljikovega dioksida na kilometer. In to kljub temu, da ta japonski proizvajalec izdeluje zelo gospodarne avtomobile. Swift ali ignis denimo tehtata manj kot tono, poganjajo pa ju majhni motorji z notranjim zgorevanjem, ki jim pomagajo blagi hibridi. Celo vitara in S-cross sta lažja od 1,3 tone. Vendar pa to ni dovolj.
Konkurenca po drugi strani proizvaja množico behemotov, ki tehtajo več kot dve toni, in s tem nima težav. Gre za precejšnje licemerje, saj večja masa avtomobila pomeni tudi več porabljene energije pri proizvodnji in tudi več porabljene energije za sam pogon avtomobila. To pa prinaša tudi višje emisije.
Analitiki pri JATO Dynamics so izračunali, da je povprečna masa novega avtomobila v Evropi s 1.328 kilogramov leta 2001 do danes narasla na 1.600 kilogramov, kar je 272 kilogramov ali 20,4 odstotka več. Ob tem dodajmo, da se mase avtomobilov v ZDA v tem času procentualno niso tako močmo povečale, vendar je povprečni avtomobil tam še vedno precej težji od evropskega. V ZDA je namreč povprečni avtomobil leta 2001 tehtal 1.713 kilogramov, danes pa tehta že 1.908 kilogramov. To je povečanje povprečne mase za 195 kilogramov oziroma 11,3 odstotka.
Elektromobilnost povečuje mase
Del povečanja povprečne mase avtomobilov je tudi rezultat večjega števila varnostnih sistemov, višjega udobja in navdušenja nad športnimi terenci, ki so že v osnovi težji od limuzin in drugih konvencionalnih avtomobilov. Vendar pa k povečanju mas pripomore tudi elektromobilnost. Medtem, ko povprečni evropski avtomobil z motorjem z notranjim zgorevanjem tehta 1.402 kilogramov, povprečni električni avtomobil tehta 1.845 kilogramov, kar je kar 443 kilogramov več. Vzrok za to so težke baterije. Njihove mase ne more kompenzirati niti odsotnost termičnega motorja, sesalnih in izpušnih vodov, hladilnega sistema ali posode za gorivo. Baterije z veliko maso namreč med drugim zahtevajo tudi okrepljeno šasijo in učinkovitejše zavore, kar se tudi odrazi v povečanju mase.
To velja tudi za ZDA, kjer je razlika v masi med povprečnim konvencionalnim in električnim avtomobilom sicer manjša, «le« 184 kilogramov, vendar še vedno gre za razmerje 1.839 proti 2023 kilogramov. Slaba novica za nas je, da avtomobili Evropi hitro pridobivaj maso in se v tem pogledu približujejo ameriškim.
Razlog za to pa je predvsem politični pritisk, da se mora izvesti električni prehod. Glede na to, da bo predvidoma leta 2035 v Evropski uniji prepovedana prodaja avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem, lahko pričakujem še večje povečanje povprečne mase novih avtomobilov. Tudi razmeroma majhni električni avtomobili namreč tehtajo več. Renault megane E-tech electric denimo povprečno tehta 1.700 kilogramov, škoda enyaq iV pa je celo 300 kilogramov težja. Razkošni mercedes EQS tehta vsaj 2.300 kilogramov, novi volvo EX90 electric SUV pa več kot 2.800 kilogramov.
Če bo šlo tako naprej, bomo za pogon električnih avtomobilov potrebovali vse več energije. In če te ne bomo pridobivali iz obnovljivih virov, kar je do leta 2035 praktično nezresničljivo, ti avtomobili ne bodo nič bolj prijazni do okolja od sedanjih. Poleg tega pa se za njihovo proizvodnjo porabi tudi več surovin in energije, rudarjenje in obdelava dodatnih materialov pa tudi dodatno obremenjujeta okolje.
Kmalu Bodo samo še za na odpad , .... !!! ! !!!
Avtomobili so se "zredili" premosorazmerno s kompleksom manjvrednosti voznikov !
Če si prelahek, jih boš pokasiral ob trku!