Upravitelj avtocestnega omrežja Dars je objavil razpis za dobavo, vzpostavitev delovanja in vzdrževanje opreme ter sistemov sekcijskega merjenja hitrosti na odsekih avtocest in hitrih cest. Tehnično plat razpisa za odsekovne merilnike so pripravili na policiji, natančneje v "slovitem" Uradu za informatiko in telekomunikacije. Vzpostavitev odsekovnega merjenja bo v celoti financiral Dars, njegovo upravljanje pa bo izključno v rokah policije.
Nov Darsov razpis je zelo obsežen. Predvideva vzpostavitev merilne opreme na devetih lokacijah, ki so bile bolj ali manj znane že doslej (več o lokacijah na koncu članka). Javnosti razkrita novost je, da želi Dars pridobiti dodaten mobilni sistem, ki bi ga lahko premikali med lokacijami. V Avstriji, Italiji in drugod mobilno opremo za odsekovno merjenje uporabljajo predvsem na območju večjih gradbišč.
Skupna ocenjena vrednost razpisa je nekaj več kot 1,8 milijona evrov brez DDV, razdeljen pa je v tri sklope, ki bodo vzpostavljeni v medsebojno ločenih korakih. Izbrani ponudnik bo poskrbel tudi za postavitev novih avtocestnih portalov, na katerih bodo nameščeni merilniki, kar pomeni veliko papirologije in iskanje ustreznih podizvajalcev z ustreznimi referencami. Zgolj cena naprav torej ne bo odločilni dejavnik v izboru najugodnejšega ponudnika. Tega čaka tudi pridobivanje ustreznih potrdil Urada za meroslovje, da ponujena tehnična oprema deluje v skladu z vnaprej znanimi standardi in brez možnosti zlorab.
Najprej Trojane, Višnja gora in gradbišče, nato aneks
Glede na razpisne pogoje bo pogodba najprej sklenjena le za prvi sklop štirih sistemov, ki predvideva odsekovne meritve na štajerski avtocesti skozi trojanske predore - v obe smeri, meritev na višnjegorskem klancu v smeri Novega mesta in dobavo mobilnega sistema. Rok za predajo sistema v uporabo pa je kar 20 mesecev od podpisa pogodbe, torej ne prej kot leta 2024.
V vzorcu pogodbe nato sledi zapis: "Naročnik lahko [podčrtal avtor] tekom izvajanja te pogodbe z izvajalcem sklene aneks za dobavo, vzpostavitev delovanja in vzdrževanje opreme ter sisteme sekcijskega merjenja hitrosti za Sklop 2 ... in za Sklop 3 ..."
Dars in policija se bosta torej šele po določenem času odločila, ali bosta z najugodnejšim ponudnikom (in posredno njegovimi dobavitelji ter podizvajalci) nadgradila sodelovanje še za dodatnih šest sistemov, ali pa bosta glavnino posla od 1,8 milijona evrov prepustila nekomu drugemu.
V primeru sklenjenega aneksa s prvim ponudnikom naj bi za Sklopa 2 in 3 veljale cene iz zdaj predloženega predračuna, a samo eno leto. Nato bo imel ponudnik pravico zahtevati "valorizacijo cen" v višini do 75 odstotkov rasti indeksa cen življenskih potrebščin.
Hitenje z rokom za ponudbe, z vzpostavitvijo ne
Glede na obsežnost pridobivanja potrebnih potrdil in garancij glede dobavljivosti in izgradnje opreme je rok za oddajo ponudb izredno kratek. Potencialni ponudniki morajo vso dokumentacijo, pripravljeno na podlagi predvidenih terenskih ogledov ter dogovorov s proizvajalci opreme in portalov ter gradbenimi podjetji dostaviti že do 17. maja, torej v pičlem mesecu in pol.
Dars ni objavil pisma o nameri, s katerim bi potencialne ponudnike po Evropi predčasno opozoril na prihajajoči razpis in predvidene karakteristike, kot je to navada pri podobnih tenderjih po Evropi. To bi lahko precej zožilo število končnih ponudnikov oziroma upravičeno postavilo vprašanja, ali je bil kateri od njih o specifikacijah razpisa obveščen predčasno.
Slovenija vsako leto zaradi vseh posledic prometnih nesreč (smrti, poškodbe, neposredna in posredna gospodarska škoda) izgubi za več kot milijardo evrov denarja oziroma več kot 2,5 odstotka BDP. Med poglavitnimi razlogi za nesreče z najhujšimi posledicami je prevelika hitrost.
Po štirih letih od poloma zadnjega razpisa gre za nov poskus, da tudi Slovenija uvede to učinkovito sredstvo za umirjanje hitrosti na najbolj nevarnih odsekih avtocest. Ko so leta 2015 testni sistem zagnali na odseku trojanskih predorov, je imel kljub številnim težavam s tehnično opremo in policijskim obvladovanjem kršitev velik vpliv na spremembo navad voznikov in zmanjšanje povprečne hitrosti. Število nesreč in s tem posledično zastojev je padlo na minimum.
Policija je sicer po propadlem razpisu postavila pogoj, da novega sistema ne bo prevzela, če država ne bo najprej ustrezno popravila zakonodaje, ki z dovoljuje veliko možnosti za izmikanje prometnim kaznim na podlagi avtomatiziranih meritev. Po štirih letih na zakonodajnem področju praktično ni novosti.
Čeprav se je sekcijsko merjenje hitrosti v različnih dokumentih in strategijah za izboljšanje prometne varnosti pojavljalo že vsaj pred desetimi leti, ga odgovornim ni uspelo nikoli spraviti v prakso. Izjema je bila vzpostavitev meritev v nekaterih občinah v zadnjem letu in pol, neodvisno od policije.
Na Nizozemskem so prve odsekovne merilnike uvedli že leta 2001, danes so splošno razširjeni po evropskih avtocestah in mestih.
Kako deluje
Meritev odsekovnega merilnika poteka na znanem odseku med dvema točkama. Na vstopni točki kamera zabeleži registrsko oznako vsakega vozila, sproži se štoparica. Na izstopni točki kamera spet zabeleži vozilo. Na podlagi znanega časa in dolžine med točkama sistem preračuna povprečno hitrost vozila. Če je večja od omejitev, avtomatiziran sistem pošlje v zavarovan strežnik potrebne slikovne in ostale dokaze za kaznovanje lastnika. Če je hitrost ustrezna, se fotografija vozila s podatki takoj izbriše
Predvideni odseki sekcijskega merjenja:
Sklop 1 (ocenjena vrednost brez DDV ne sme preseči 781.000 evrov)
- AC A1 smer Ljubljana, območje trojanskih predorov, omejitev hitrosti na 100 km/h,
- AC A1 smer Maribor, območje trojanskih predorov, omejitev hitrosti na 100 km/h,
- AC A2, smer Novo mesto na območju višnjegorskega klanca, omejitev hitrosti na 100 km/h,
- Mobilni sistem sekcijskega merjenja hitrosti (za začasne prometne ureditve).
Sklop 2 (ocenjena vrednost brez DDV ne sme preseči 570.000 evrov)
- AC A1, smer Maribor, na območju Celja, omejitev hitrosti 130 km/h,
- AC A5, smer Murska Sobota, med priključkoma Sveti Jurij ob Ščavnici in Vučja vas, omejitev hitrosti 110 km/h,
- AC A1, smer Koper, med priključkoma Unec in Razdrto, omejitev 130 km/h.
Sklop 3 (ocenjena vrednost brez DDV ne sme preseči 484.000 evrov)
- AC A1, smer Maribor, med priključkom Slovenske Konjice in priključkom Slovenska Bistrica, omejitev 130 km/h,
- AC A2, smer Kranj, med priključkoma Lj-Brod in Vodice, omejitev hitrosti 130 km/h,
- AC A1, smer Ljubljana, med priključkoma Vrhnika in Logatec, omejitev 130 km/h.
Google je plačal od 400 do 800 dolarjev za dnevno spletno delo od doma. Prvi mesec sem od Googla doma …
Kaznujte tega ki vozi 100 ali celo manj po prehitevalnem pasu
Mene pa zanima, kdaj bodo krškopoljski začeli pisati kazni prepočasnim voznikom, ki ovirajo promet?