Več križišč v Ljubljani je bilo v zadnjem času preurejeno na način, ki poraja dvom, ali je nova ureditev sploh varnejša in za voznike razumljiva.
Na marsikje nevarno dogajanje nas je najprej opozoril eden od voznikov, ki je poklicno "doma" na ljubljanskih ulicah in torej odlično pozna ne le ljubljansko cestno omrežje ter njegova prometna pravila, temveč v praksi tudi spremlja vsakodnevno obnašanje voznikov pred in po prenovi. "Gre za poigravanje in eksperimentiranje s prometno varnostjo, zaradi česar so uporabniki, še posebej kolesarji, v vsakodnevne nevarnosti," nas je opozoril voznik, ki ne želi biti imenovan, prihaja pa s področja, ki je tesno povezano s prometom in prometnimi pravili. Njegove besede so nam potrdili tudi drugi poznavalci prometne stroke.
Prednostna cesta zavija, znake odstranili
V prvo kategorijo prenov spadajo križišča, v katerih prednostna cesta zavija. Na teh cestah so pristojni marsikje umaknili prometne znake, ki so opozarjali na potek prednostne ceste. Križišča so zdaj deloma urejena samo z desnim pravilom, deloma pa z znaki za prednost, kar lahko privede do nevarnih zmot.
Med takšnimi križišči sta na primer križišče Ceste na Vrhovce in ceste Pod Jezom na Viču ter križišče Emonske ulice in Gradaške ulice ob Plečnikovem mostu pred trnovsko cerkvijo v centru.
"Po Pravilniku o cestni signalizaciji morajo biti znaki postavljeni, če prednostna cesta zavija. Prav tako ob spremembah prometnih režimov ni bilo tabel, ki bi voznike opozarjale na nov prometni režim," pojasnjuje vir. "Križišča so tako zdaj deloma urejena z desnim pravilom deloma z znaki za prednost, kar ne more biti po predpisih."
Spodnji video prikazuje, koliko voznikov se v resnici ustavi pred STOP znakom na novo preurejenih križiščih. Na njih smo stali le po nekaj minut in posneli številne primere neupoštevanja. Kot pravijo na MOL, niti oni niti policija ne zaznavajo prekrškov.
Štirje Slovenci pred STOP znakom - le kako se bodo obnašali
Druga kategorija novosti pa so preureditve v križišča enakovrednih cest. To pomeni, da so vse štiri ceste pred križiščem opremljene z znakom STOP. Vozniki bi morali upoštevati pravilo vrstnega reda, kdo je prvi pripeljal do znaka. Ker gre za križišča z razmeroma veliko prometa, prihaja do nevarnih situacij oziroma množičnega neupoštevanja pravil.
Ljudje pri nas ne pričakujejo takšne ureditve prometa in je niso vajeni, saj niso najbolje usklajena s smernicami o varnem, odpuščajočem in predvidljivem prometu, torej takšnem, ki odpušča tudi voznikove napake. Poleg tega veliko slovenskih voznikov znaka stop v praksi ne jemlje resno in se pred njim ne obvezno ustavi ter počaka nekaj sekund. To pa je osnovni pogoj za delovanje sistema križišč s štirimi stop znaki.
Tako preurejena križišča enakovrednih cest so med drugi na začetku Rakove Jelše, križišče Šestove ulice in ulice Rožna dolina, cesta II v Rožni dolini, križišče ulice Pot na Fužine z Ulico Mire Miheličeve in Novimi Fužinami v Novih Fužinah, križišče v Stegnah, križišče Einspielerjeve ulice in Staničeve ulice za Bežigradom ter križišče Tomačevske ceste z ulico Tomačevo. To so seveda le nekatera izmed njih.
Obstajajo pa še križišča, ki so deloma urejena z desnim pravilom, deloma pa z znaki za prednost. Takšna so križišče pri vrtcu na Gorazdovi ulici v Šiški, križišče pri osnovni šoli spodnja Šiška ter križišče Ceste na Vrhovce in ceste Pod Jezom na Viču.
Stanovalci so zmedeni
Potem ko nas je na dogajanje opozoril vir, smo šli še sami na teren preveriti, kaj se dogaja. Ob opazovanju dogajanja v nekaterih teh križiščih z novo ureditvijo smo prišli do sklepa, da se vozniki v njih obnašajo napačno, oziroma da zaradi nerazumevanja pravil prihaja do množičnega neupoštevanja pravil.
Na enem od takšnih smo se pogovarjali tudi z naključno mimoidočo stanovalko, ki se je potožila, da je bilo prej njihovo križišče jasno označeno s tablo za potek prednostnih cest, zdaj pa so tudi tamkajšnji stanovalci zmedeni, ker ne vedo najbolje, kako naj se odzovejo na novo ureditev.
Na občini so upali, da bodo vozniki počasnejši
Za pojasnilo o novih ureditvah nekaterih križišč smo prosili pristojne na Mestni občini Ljubljana. Z Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet MU MOL so nam odgovorili, da so na nekaterih križiščih prometne znake, ki voznike obveščajo o poteku prednostne ceste, nadomestili z znaki, ki obveščajo voznike o obvezni ustavitvi pred križiščem, torej z znakom STOP. "Gre za ukrep, ki prispeva k prometni varnosti, saj na enostaven in nedvoumen način opozarja vse prometne udeležence na nizke hitrosti," pravijo.
Dodajajo, da prejemajo pritožbe o prehitrih vožnjah motornih vozil in nevarnosti za pešce in kolesarje, ker jih vozniki motornih vozil ne upoštevajo. Na podlagi podrobnejših preveritev najbolj izpostavljenih lokacij si ugotovili, da gre za križišča znotraj gosto pozidanih stanovanjskih območjih, v katerih je najvišja hitrost omejena na 30 kilometrov na uro.
V opisanih okoliščinah naj bi bilo voznikom, ki se približujejo križišču, hkrati pa že na daleč vidijo znak prednostna smer, obremenjujoče ohranjati nizko vozno hitrost. Vozniki pogosto vozijo tudi 'na pamet' in so zato prehitri in manj pozorni na druge prometne udeležence, predvsem pa ne prepustijo prednosti pešcem in kolesarjem. Prometno signalizacijo so zato spremenili z namenom, da bi bili vozniki bolj previdni.
Pristojni ne zaznavajo negativnih odzivov, še prekrškov ne
Na Mestni občini Ljubljana sicer uradno pravijo, da sami niso zaznali negativnih odzivov s strani policije in voznikov LPP ali drugih občinskih služb. V primeru ureditve v križišču Emonske ceste in Gradaške ulice pred trnovsko cerkvijo so celo prejeli pohvalo sodelavcev Urbanističnega inštituta Republike Slovenije.
Tudi s Policijske postaje Ljubljana Moste so glede nove prometne ureditve v križišču ulice Pot na Fužine z Ulico Mire Miheličeve in Novimi Fužinami prejeli poročilo, da policisti tam niso obravnavali prometne nesreče in drugih prometnih dogodkov, prav tako niso zaznali kršitev cestnoprometnih predpisov. Občanov, s katerimi je vodja policijskega okoliša v stiku, po besedah Policije prometna ureditev ne moti, saj so se nanjo že navadili.
Prometne ureditve sicer določajo projektanti v sklopu določitev rešitev za rekonstrukcije in novogradnje. V primeru dopolnitev oziroma sprememb že obstoječih prometnih ureditev upoštevajo vsa zakonska določila in smernice s področja urejanje cest, prometa in varnosti. Preverijo pa tudi izkušnje iz primerov dobre prakse tako iz tujine kot iz Slovenije ter posvetuje se s stalnimi strokovnimi sodelavci oddelka, to so projektanti, sodelavci Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, predstavniki drugih služb MOL, Sveta za preventivo in vzgojo v prometu, pa tudi s predstavniki kolesarjev, oseb z oviranostmi in nekaterih inštitutov ter nevladnih organizacij, pravijo pri MOL.
AMZS: na takšnih križiščih se ne počne eksperimentov
Pri stanovski organizaciji slovenskih avtomobilistov AMZS so do sprememb prometne ureditve na nekaterih križiščih precej kritični. Po njihovih opažanjih so se vozniki nove ureditve ljubljanskih križišč, kjer je odstranjen znak za prednostno cesto, ki poteka v ovinek, sicer v večji meri navadili.
Dejstvo pa je, da voznike lahko zbega, če cesta deluje kot prednostna, nato pa te prednosti od določene točke ni več. V nekaterih preurejenih križiščih je mogoče opaziti, da nova signalizacija ne opravlja svoje funkcije, hupanje ter različne gestikulacije pa so postali del dnevne rutine voznikov.
Spremembe prometne signalizacije, ki pripomorejo k večji varnosti in večji pretočnosti, so več kot dobrodošle, dodajajo pri AMZS, a vse spremembe na žalost niso take. Nekatere lahko privedejo tudi do nejasnosti ali zmede, posledično se lahko poveča tudi tveganje za nastanek prometnih nesreč. Tudi preveč prometne signalizacije lahko privede do tega, da so vozniki zmedeni in ne morejo slediti ter upoštevati vse signalizacije, zato je smiselno, da upravljavci cest tam, kjer je to mogoče, prometno signalizacijo poenostavijo.
Pri AMZS ocenjujejo, da signalizacija o poteku prednostne ceste ne sodi v kategorijo "preveč prometne signalizacije", zato po njihovem mnenju takšna križišča niso primerna za odstranjevanje osnovne prometne signalizacije in izvajanje eksperimentov.
Tovrstne ureditve povzročajo težave tudi v učnem procesu v šolah vožnje, ki jih izvajajo tudi pri AMZS, saj situacija na terenu ne sledi tistemu, kar se kandidati pred tem v teoretičnem delu naučijo o cestno prometnih predpisih.
AVP: signalizacija mora biti vidna in jasna
Pri Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa ugotavljajo, da so vozniki nagnjeni k temu, da predpostavljajo prometne situacije, če pravočasno ne dobijo nasprotnih dokazov. Ker je torej pričakovanje ključni faktor pri sprejemanju voznikovih odločitev, se je potrebno izogibati neenotnim in nestandardnim ureditvam, ki ustvarjajo presenečenja in probleme, ki temu sledijo. Tudi v primeru, če so formalno gledano v skladu s predpisi.
"Najpomembnejše sredstvo za urejanje prometa in upravljanje s prometnimi tokovi predstavlja prometna signalizacija. Pravilnik o prometni signalizaciji določa, da morata biti prometna signalizacija in prometna oprema na cestah postavljeni tako, da ju udeleženci cestnega prometa pravočasno opazijo in dojamejo njun pomen ter da na podlagi tega lahko ravnajo v skladu s pomenom in zahtevami, ki jih določata."
AVP
Križišče je mesto, kjer je udeleženec v cestnem prometu izpostavljen tveganju in negotovosti, zato mora biti lahko opazno, razumljivo in enostavno za sporazumevanje. Ureditev križišča ima znaten vpliv na pretok ter gospodarno in okolju prijazno odvijanje prometa, prepustno moč cestne mreže in varnost prometa.
Rešitve ureditve prometa v križiščih je zato treba dobro preučiti in jih ustrezno izpeljati glede na vse pomembne dejavnike. Tudi zapletene rešitve, ki teoretično ponujajo največ, so za voznike lahko nerazumljive, povzročajo zmedo in dosegajo nasprotni učinek. Promet v križišču mora biti urejen na racionalen in hitro doumljiv način, opozarjajo pri AVP.
Formalno in neformalno mora biti usklajeno
Ne smemo pa pozabiti, da se vozniki pogosto bolj kot po formalnih znakih ravnajo po neformalnih, kot je na primer videz okolice prometnice. Če je to dvoje usklajeno, se verjetnost napake voznika pomembno zmanjša. Če imamo npr. potek prednostne ceste, ki je tudi optično logičen in pričakovan, ne bo z njim nobenih težav.
Predstavniki AVP so se konec lanskega leta srečali s predstavniki MOL sestanek, po katerem so nekatere predloge posredovali na MOL. Prometne ureditve morajo biti po njihovem takšne, da jih lahko pravočasno prepozna in pravilno dojame izredno pestra množica udeležencev.
V Sloveniji je med njimi več kot milijon tristo tisoč imetnikov vozniških dovoljenj, poleg njih pa še nekaj sto tisoč drugih, nemotoriziranih udeležencev. Promet se ureja zanje in mora biti prilagojen njihovim sposobnostim in njihovemu pričakovanemu ravnanju, pravijo pri AVP.
Štirje stop znaki so v redu. Le malo manj egoizma, pa bo. Upočasni promet v naseljih.
Če še niste opazili, država z nami eksperimentira vsak dan!
Kolk njim na Viču dol visi za promet v LJ pove dejstvo , da so se lepo lepo opravićili za …