Ljubljančanka Ana Bižal še ni dopolnila štirideset pomladi, pa je zaradi svojega prodornega razmišljanja in znanja že postala pomemben člen pri enem največjih svetovnih tehnoloških podjetij. Njeno nadarjenost so opazili že med študijem, dobila je Prešernovo nagrado in na ljubljanski strojni fakulteti tudi doktorirala.
Umetna svetloba je bila vedno njena strast, zanjo je to način, kako vplivati na dobro počutje ljudi tudi takrat, ko sonce ne sije ali je naravne svetlobe premalo - v pisarni za mizo, doma na kavču, v vozilu med nočno vožnjo.
Ana kljub svoji mladosti v nemškem koncernu Hella vodi center za razvoj notranje osvetlitve za avtomobile. Gre za področje, v katerem se letno obračajo milijarde evrov in ki je v zadnjih letih doživelo silovit vzpon najprej pri premijskih vozilih, sedaj pa pljuska še v avtomobile "za množice". Notranja svetloba ne le da ustvarja udobnejši ambient, ampak lahko pri zadnjih generacijah avtomobilov tudi informira. Tako so na trgu že avti, pri katerih avto prek svetlobe v vratih voznika opozarja recimo, da vrata niso dovolj zaprta.
V prihodnosti, še posebej z razmahom (pol)avtonomne vožnje, pa bo po njenih napovedih prav industrija ambientalne osvetlitve bistveno vplivala na doživljanje vožnje. Z Ano Bižal smo se pogovarjali ob robu konference v organizaciji družbe AV Living Lab, ki je v Ljubljano pritegnila množico svetovnih strokovnjakov z najrazličnejših področij industrijskega načrtovanja mobilnosti jutrišnjega dne.
Kako se je odvijala vaša pot, da ste prišli do današnjega položaja v Helli? Od kje ta strast za svetlobo pri avtomobilih?
Stvar je bila pravzaprav zelo preprosta. Že ko sem se vpisala na ljubljansko Fakulteto za strojništvo, smo vsi vedeli, da so v takratni Hella Saturnus naredili tiste markantne luči za lamborghinija gallarda. In vsi sošolci smo vedeli, da je to podjetje v Sloveniji, v Ljubljani. To željo, da bi delala pri njih, sem imela ves čas v sebi, saj so bile lučke vedno moja strast. Prva strast so sicer letala, takoj za njimi lučke. Vedno me fascinirajo, naj se usedem v avto z osvetljeno armaturko ali pa ko gledam na nočno osvetlitev mesta.
Imela pa sem srečo, da sem se po študiju in zaposlitvi pri slovenski Helli lahko kmalu preselila v Hellin center v nemškem Schwarzwaldu (Črnem gozdu), kjer ima Hella svoj razvojni center za notranjo razsvetljavo. Hella ima sicer razvojne centre za različne tipe osvetlitve po vsem svetu, tudi v Evropi je več centrov.
In kakšna je vaša trenutna funkcija?
Vodim predrazvoj notranje razsvetljave in razvoj optike za notranjo razsvetljavo. Delamo samo na področju avtomobilizma.
Od avta na papirju do serijske proizvodnje mine lahko tudi po več let. Kako vi kot predstavnik podizvajalca v pravem trenutku uganete, kaj bodo ljudje v prihodnosti šele želeli oziroma jim bo všeč?
Težko je. Na sestankih s strankami slišimo veliko dobrih idej, kaj si želijo, kaj bi lahko, na kakšnih tehničnih rešitvah že delajo ... Ampak usmeritev, iz katere izhajamo pri Helli, je, da se najprej vprašamo, kaj želimo s produktom - osvetljavo - končnemu kupcu vozila v obliki dodane vrednosti sploh ponuditi. Torej skozi oči voznika, kaj bi si on želel, da se v avtomobilu zgodi s svetlobo, kaj mu lahko ponudi, da bi bil za to pripravljen plačati? Na podlagi takšnega filtriranja se odločamo, v katero smer in kako daleč naj gremo. Včasih je kakšna napredna tehnologija že nared, pa nanjo še niso pripravljeni kupci, ali pa je mogoče iste učinke doseči tudi drugače.
Pred 30 leti je bil avto glede osvetlitve moderen, če je imel notranjo lučko, ki se je ugasnila šele nekaj časa zatem, ko smo zaprli prednja vrata. Pa poleg merilnikov je imel osvetljenih še nekaj najpomembnejših stikal. Od takrat je notranja razvetljava doživela ogromen napredek. Kaj so tiste lastnosti svetlobe, ki bodo v prihodnosti še izboljšale uporabnost in dobro počutje v avtih?
Če govorimo o srednjeročnem obdobju, pričakujemo, da bo možnost izbiranja barve notranje razsvetlitve postala vsesplošno prisotna, torej tudi v čisto običajnih avtomobilih. Bo pa ta del osvetljevanja postal zelo kompleksen, saj se bo v zgodbo še močneje vključil "brending".
Na kakšen način?
Že danes vsak proizvajalec avtov teži k temu, da se loči od drugih. Da se človek usede v njihov avto in takoj prepozna znamko. Takšno razlikovanje je mogoče doseči z notranjim dizajnom, veliko pa tudi s svetlobo. To je znano že dolgo. Pomislite samo na tisto jantarno rdečkasto barvo, ko si nekoč že po njej takoj vedel, da sediš v modelu BMW. Ko pa si opazil modro barvo merilnikov, si vedel, da gre za avto koncerna Volkswagen …
Danes so stvari drugačne, možnosti je precej več, proizvajalci ne uporabljajo več le ene barve. Notranja osvetlitev je danes namenjena temu, da je tudi ponoči kabina razsvetljena in da ne sedimo več v neki črni luknji kot nekoč. To zelo vpliva na dobro počutje in udobje doživljanja vožnje. In ko ti nekaj pade na tla, nimaš težav tega videti in pobrati.
Najnovejša faza razvoja notranje razsvetljave pri vozilih pa gre še v smeri podajanja informacij. Torej da te svetloba opozori na nevarnost, da boš trčil v pešca ali pa da imaš nekoga v mrtvem kotu med poskusom prehitevanja … Svetloba v avtu postaja tudi vse bolj individualna. Ne le, da postaja možnost izbire najraznovrstnejših odtenkov povsem običajna, temveč tudi, da je mogoče svetlobo prilagajati vsakemu potniku posebej, glede na njegove potrebe - ali želi v vozilu nekdo delati, tisti zraven počivati … Svetloba torej prevzema ogromno novih funkcij. To se dogaja že danes.
Znamka Mercedes umetno svetlobo že povezuje v svojem paketu revitalizacije, ko je razsvetljava poleg masaže, nastavitve sedežev, vonja in podobnih stvari del tega paketa dodanega udobja. Gre torej trend tudi v to smer?
Da, absolutno. Svetloba postaja izjemno pomemben dejavnik, da se človek v avtu dobro počuti. Kot nočemo v domači dnevni sobi imeti hladne bele svetlobe, ko želite počivati, tako mora biti tudi v avtu. Avtomobil dejansko danes prevzema vlogo dnevne sobe. Poleg primerne svetlobe pa gotovo sodi zraven tudi primeren zvok, občutek sedenja ...
Kako pa premagati izziv te raznovrstne tehnologije? Bomo v prihodnosti po svetlobi še vedno lahko vedeli, da sedimo recimo v modelu BMW, četudi ne bo jantarno rdeča?
To je za nas razvojnike kar zapleteno. Nekateri proizvajalci gredo danes v smer, da želijo osvetliti večje površine notranjosti. Drugi želijo biti bolj tehnični in pri nas iščejo rešitve, kako osvetliti notranjost v ozkih linijah, ki poudarjajo neke značilnosti notranje oblike. Se pa vsi tudi pri razvoju osvetlitve zelo trudijo iskati neko lastno identiteto. Pri barvah so med znamkami opazne neke nianse. Tako recimo modra barva pri BMW ni enaka, kot je modra pri Audiju ali Mercedesu.
Kdaj kot razvijalec in dobavitelj notranje razsvetljave podjetje Hella oziroma konkretno vaš oddelek sploh stopi v razvojni proces za nek novi model avtomobila?
To je zelo odvisno od proizvajalca do proizvajalca. Z nekaterimi nas vežejo zelo trdni odnosi in smo del tega razvoja že veliko let, preden se serijski avto sploh pojavi na trgu. Včasih delamo tudi na raziskovalnih projektih, ki bodo prišli na trg šele čez deset let. Včasih pa pridemo na žalost šele na koncu skupnega razvoja, ko so morebitne spremembe osvetlitve lahko zelo težke in drage.
Glede na vaš položaj imate torej vpogled v nove tehnologije, ki bodo širše dostopne na trgu šele čez nekaj let. So med njimi takšne, ki se jih še posebej veselite, ki bodo lahko bistveno vplivale na videz in dojemanje osvetljevanja? Recimo tehnologija OLED?
Morda je ravno ta množica tehnologij ena od paradigm, pred katero smo se znašli v zadnjem času. Bolj kot s številnimi novimi tehnologijami se ubadamo z osredotočanjem na to, kaj sploh želimo dostaviti. Če bi iskali samo neke nove tehnologje, je na trgu ogromno zelo zanimivh novosti, vendar je zame bistvo drugje, v želji proizvajalca avtomobila, kaj želi s svetlobo sploh povedati. Naša naloga je, da mu pridemo nasproti z več različnimi predlogi, pri katerih lahko uporabimo različne tehnologije. Na koncu se jih oceni po ustreznosti, ceni serijske proizvodnje ... Konkretno pa OLED tehnologije, ki jo že vidimo pri zunanjih žarometih, v notranjosti avtov v naslednjih letih še ne vidim, gotovo pa gredo tehnologije in rešitve v smeri osvetljevanja večjih površin in fleksibilnosti izbire.
Kaj pa kakovost? Bo takšna osvetlitev delovala oziroma bo svetila enako tudi po 10 letih?
Da, seveda, o tem ni debate. Vse kar vgradimo, mora biti narejeno po standardih proizvajalca, kar pomeni brezhibno delovanje skozi celotno življenjsko dobo avta.
andrej.leban@zurnal24.si
Dokler se bo vso znanje stekalo v tri svetovne centre...Nemčijo, Amkeriko in Kitajsko....in države ki neposredno mejijo na te...bomo mi …
slovenci smo pametni in bistri, o tem je že vodnik pisal, mnogo je dosežkov posameznikov, poudarjam posameznikov!, ki so kljub …