Evropski svet je še kot zadnji temeljni organ Evropske unije prižgal zeleno luč za že nekaj časa napovedane spremembe pri motornih vozilih, ki naj bi pomagale ceste narediti veliko varnejše. 

Število prometnih nesreč s smrtnim izidom in s težkimi poškodbami namreč na ravni EU v zadnjih letih stagnira in je danes že daleč od ciljev znižanja, ki so si ga članice postavile pred desetimi leti. Tako je leta 2017 na cestah umrlo prek 25 tisoč ljudi, še 135 tisoč pa je bilo v prometnih nesrečah hudo poškodovanih. 

Poleg tega analize kažejo, da je "več kot 90 odstotkov vseh prometnih nesreč do neke mere posledica človeške napake."

Uredba je del tretjega svežnja Komisije "Evropa v gibanju", ki je bil predstavljen maja 2018. Namen celotnega svežnja je zagotoviti nemoten prehod na varen, čist in avtomatiziran sistem mobilnosti v Evropi.

Uredba o varnejših vozilih bo začela veljati sredi leta 2022.

Prav spremembe pri zasnovi vozil so med poglavitnimi ukrepi, s katerimi naj bi v prihodnje preprečevali nastanek nesreč ali pa vsaj bistveno ublažili njihove posledice. Še posebej naj bi spremembe vplivale na varstvo ranljivejših udeležencev, torej pešcev in kolesarjev.

Glede na obvezno vgrajene asistenčne sisteme gre vsekakor za eno največjih posodobitev vozil v zgodovini motornega prometa. V obdobju zadnjih 20 let so glede varnosti novih avtomobilov opaznejše sprememembe zaobjele le obvezno vgradnjo ABS sistema, temu pa sta sledila še obvezna vgradnja sistema nadzora stabilnosti ESC in nadzora tlaka v pnevmatikah TPMS.

Nova generacija avtomobilov, ki se bodo smeli prodajati v Evropi, naj bi tudi omogočila večjo konkurenčnost evropskih proizvajalcem vozil na svetovnih trgih.

Koristno! Celo upokojeni župnik se po 50 letih lahko nauči novih veščin

Aeb zaviranje v sili

Najpomembnejše spremembe

V skladu z novimi pravili bodo morala biti vsa motorna vozila, vključno s tovornjaki, avtobusi, dostavnimi vozili in športnimi terenskimi vozili (SUV), ki so bila doslej tretirana ločeno od klasičnih avtomobilov, obvezno opremljena z naslednjimi zaščitnimi elementi:

• inteligentnim sistemom za uravnavanje hitrosti (tempomat s funkcijo prilagajanja hitrosti trenutni omejitvi),
• pripomočkom za namestitev blokirne naprave v primeru uživanja alkohola (standardizirana predpriprava za alkoholno ključavnico);
• sistemi za opozarjanje na zaspanost in pomanjkanje pozornosti voznika,
• naprednimi sistemi za opozarjanje na nepozornost voznika,
• signalom za zaustavitev v sili,
• sistemi za zaznavanje vzvratne vožnje (vzvratne kamere ipd.),
• zapisovalnikom podatkov o dogodkih (t. i. črna skrinjica s standardiziranimi podatki, ki morajo biti na razpolago),
• točnim nadzorom tlaka v pnevmatikah.

Predlog WHO: V mestih je treba zmanjšati hitrost na 30 km/h

Za avtomobile in dostavna vozila bodo obvezni še dodatni varnostni ukrepi, med drugim:

• napredni sistem za zaviranje v sili,
• sistemi za ohranjanje voznega pasu v sili,
• večja cona za zaščito pred udarci z glavo, ki bi v primeru trka lahko ublažila poškodbe ranljivih uporabnikov cest, kot so pešci in kolesarji.

Poleg splošnih zahtev in obstoječih sistemov (kot so opozarjanje pred zapustitvijo voznega pasu in napredni sistem za zaviranje v sili) bodo morali biti tovornjaki in avtobusi zasnovani in izdelani tako, da bodo mrtvi koti okoli vozila znatno manjši. Opremljeni bodo morali biti tudi z naprednimi sistemi, ki bodo zaznali pešce in kolesarje v neposredni bližini vozila.

Zaradi tega bodo tovornjaki naslednje generacije precej drugače oblikovani, kot smo bili vajeni doslej, pričakujejo se drugačne kabine in bolj zašiljen prednji del namesto dosedanjega odrezanega, ki je posledica doslej veljavnih pravil o dovoljeni skupni dolžini vozil (t. i. trambus zasnova). Zaradi tako obsežnih sprememb bodo sicer nekatera nova določila v veljavo stopila z zamikom, da bodo imeli proizvajalci dovolj časa za potreben razvoj vseh novosti.

Avto Tovornjaki in tehnični pregled

Foto: Saša Despot Audi Q3 blis mrtvi kot asistenčni sistem

Ne le varnost ljudi, temveč tudi podatkov

Evropska unija od proizvajalcev vozil posebej pričakuje, da bodo varnostni elementi in opozorila v pomoč vozniku "lahko razumljivi vsem voznikom, vključno s starejšimi in invalidi." Hkrati pa EU v besedilu opozarja proizvajalce, da morajo vsi sistemi delovati "brez uporabe kakršnih koli biometričnih podatkov voznikov ali potnikov, vključno s prepoznavanjem obraza." EU namreč s predlaganmimi ukrepi že pripravlja vse potrebno tudi za prehod na uporabo visokoavtonomnih vozil, a "ob strogem spoštovanju načel zasebnosti in varstva podatkov".

Zato bodo morali proizvajalci poskrbeti tudi za ustrezno zaščito vozil na področju povezljivosti, posodabljanja programske opreme ... Postavljene so tudi stroge omejitve, kaj bo in česa ne bo mogoče recimo pridobiti iz podatkov "črnih skrinjic". 

Uredba sicer že odpira vrata tudi novim rešitvam, kot je avtomatizirana vožnja v konvoju, napovedane pa so že tudi precejšnje spremembe pri pnevmatikah in zaostritev nivoja hrupa, ki jih povzročajo med vožnjo.

Foto: Saša Despot Audi Q3 vzvratna kamera

AMZS: Prometna varnost ima prednost pred (ne)lagodjem voznikov

Pri AMZS pozdravljajo nove ukrepe. "Prepričani smo, da gre za ambiciozne ukrepe, ki lahko ob pravilni uporabi bistveno prispevajo k večji prometni varnosti in zmanjšanju števila prometnih nesreč z najhujšimi posledicami," je za Žurnal24 dejal Jure Kostanjšek, generalni sekretar organizacije. "V AMZS si v sodelovanju z drugimi avtomobilski klubi in organizacijami, ki se ukvarjajo z varnostjo v prometu, že vrsto let prizadevamo, da bi bili sodobni varnostni sistemi vgrajeni v čim več avtomobilov. Ob tem izpostavljamo, da vsi najsodobnejši napredni varnostni sistemi v navedeni uredbi še niso zajeti, smo pa prepričani, da bodo v bližnji prihodnosti tudi ti vključeni."

Strahove in vnaprejšnje kritike, da bodo novi avtomobili zaradi dodatnih sistemov dražji tako za nakup kot vzdrževanje, Kostanjšek zavrača. "V povezavi z večjo prometno varnostjo, h kateri lahko pomembno
prispevajo tudi tehnološke rešitve, (ne)lagodnost voznikov ne sme biti vprašanje. Morebitne višje cene bolj varnih vozil bi lahko kompenzirali z nižjimi cenami zavarovalnih premij – zavarovalnice bi morale upoštevati vložek voznika v večjo varnost – bodisi da to stori z nakupom varnejšega vozila bodisi z izobraževanjem o tem, kaj mu sodobni varnostni sistemi v avtomobilu zagotavljajo oziroma kako jih uporabljati, bodisi s treningi varne vožnje."

andrej.leban@zurnal24.si