V visoki starosti se predvsem poslabša pozornost med spremljanjem dogajanja v prometu in sposobnost odzivanja nanj. A po drugi strani ima voznik v visoki starosti tudi veliko izkušenj, s katerimi lahko v precejšnji meri kompenzira prej omenjene slabosti. V AMZS Centru varne vožnje na Vranskem zato že nekaj let organizirajo posebne tečaje varne vožnje Program Senior, ki so prilagojeni starejšim ljudem in njihovi sposobnosti vključevanja v promet.
Obiskal sem enega od njih in si ogledal, kako starostniki na peturnem tečaju preverijo svoje vozniške sposobnosti in svoje znanje uskladijo s sodobnimi pristopi do vožnje avtomobila, ki se lahko precej razlikujejo od tistega, kar so jih pred leti učili v avtošolah. Vmes so se v avtomobilih pojavile klimatske naprave, za varnost so začeli skrbeti ABS, ESP in drugi varnostni sistemi, avtomobili so se povezali z mobilnimi telefoni, postali so hitrejši in bolj odzivni in še marsikaj se je zgodilo v tem času.
Pristopi so se spremenili
Tečaj je vodil inštruktor varne vožnje Brane Legan, ki je pojasnil, da imajo za starostnike poseben program. Je skrajšan in prilagojen ter tečajnikom predstavi predvsem osnovne veščine. Prvo težavo predstavlja že samo zaviranje v sili. Na tokratnem tečaju je bila le ena tečajnica, ki je kdaj zavirala v sili, drugi pa še ne, pa marsikdo vozi avtomobil že dobrih petdeset let. Ugotavljajo, da ljudje preprosto ne znajo zavirati.
V spominu imajo še vedno ravnanje s klasičnimi zavornimi sistemi, ko so morali v sili zavirati previdno, saj je sicer lahko prišlo do blokiranja koles. Vmes je v avtomobilih postal običajen sistem ABS, za katerega sicer vedo, ne vedo pa, kako deluje. Marsikdo se prestraši, ko začne tresti zavorni pedal, kar je sestavni del delovanja sistema ABS. Ne vedo, kako pomembno je sedenje, kako pomembna je drža volana, kako pomemben je pogled na cesto. Ko na daljavo ne vidijo dobro, se začnejo izgubljati na cesti. To se lahko zgodi že na poligonu, v dejanskem prometu pa je še slabše.
Starost slej ko prej prinese določene težave, pri nekaterih prej, pri drugih pozneje. Poslabšajo se vid in sluh ter motorične sposobnosti, ni več takšne sposobnosti gibanja kot pri mlajših voznikih. A tudi tu so razlike. Odvisne so od fizične in motorične kondicije, ki sta pogosto vezani na vozno kondicijo. Če je nekdo pogosto v avtomobilu, je navajanje na nove razmere lažje, če pa nekdo vozi le enkrat do dvakrat na teden, se te sposobnosti izgubljajo. Nastopijo tudi starostne bolezni in druge težave. Tečaj je zato prilagojen predvsem spoznavanju starostnikov, kje so še njihove zmožnosti obvladovanja avtomobila.
Kdaj postaneš voznik starostnik?
A kje je meja, ko voznik postane starostnik voznik, je težko reči. Meje bi si moral kar sam postaviti vsak voznik ali voznica. Če bi bil korekten, pošteno ocenil lastne sposobnosti in si priznal, da ne more več, zanj seveda to pomeni prostovoljni konec vožnje. Če pa nekomu rečeš, da ni sposoben sesti za volan in ne moreč več voziti, ker je nevaren, bom marsikdaj užaljen in izgubljen. Tudi mobilnost je danes tisti del življenja starostnika, od katere je odvisen, saj se lahko le tako lahko odpravi po nujnih opravkih in pri tem ni odvisen od drugih. In to je ljudem težko vzeti, predvsem, če nimajo možnosti uporabe javnega prevoza ali drugih oblik mobilnosti.
Pošteni moramo biti sami do sebe. Če je voznik pošten sam do sebe, je pošten tudi do drugih. V prvi vrsti sicer ogroža sebe, a takoj, ko povzroči nevarno situacijo v prometu, ogrozi tudi druge. Zaradi svoje težave lahko celo nekoga ubije. Zaradi takšnih težav se namreč dogajajo vožnje v nasprotno smer ter zgrešeni uvozi in izvozi z avtoceste, prezrte rdeče luči v križiščih in podobno. Zato je pri tečaju varne vožnje za starostnike poudarek na tem, da spoznajo, česa so še sposobni. da se sami ocenijo in če so pošteni do sebe, bodo rekli: tu je moja meja, to je konec mojih sposobnosti.
Vrnitev v avtošolo
Kako pa je v primeru, ko se zgodi, da eden od zakoncev umre? Denimo, da je vedno vozil mož, žena pa kljub temu, da je imela vozniški izpit, ni nikoli vozila. Tudi nekaj takšnih primerov je bilo pri njih. V AMZS imajo prednost, da imajo kombinacijo korektne šole vožnje in centra varne vožnje. Nekoga, ki že več deset let ni vozil, spet pošljejo v šolo vožnje.
V centru varne vožnje lahko obnovi začetke, se pravi speljevanje, obvladovanje in manevriranje avtomobila, potem gre v šolo vožnje v prometu, na koncu pa se vrne v center in spozna kritične situacije, ko je treba zavirati in opraviti manever reševanja ali umikanja, ter vidi kako se avtomobil denimo obnaša v ovinku. Takšen paket ja lahko zelo ugoden za nekoga, ki pride v neugodno situacijo, ko mora po dolgih letih spet sesti za volan.
Med tečajniki je bil tokrat tudi upokojeni duhovnik Dominik Brus, ki danes v pokoju prebiva v Novi Gorici. Povedal je, da je tečaj vožnje dobil za darilo in je zadovoljen z njim. Pravi, da človeku da misliti predvsem vožnja na mokrem cestišču, zaviranje in reševanje, ko avto zanese. Je kot na ledu. Na tečaju varne vožnje še ni bil, čeprav vozi že petdeset let.
V tem času se je spremenilo nekaj stvari, denimo drža volana ali vstop v ovinek, ko je mokro. Včasih so določene stvari učili nekoliko drugačne. V ovinku, so nekoč rekli, daj plin in bo v redu, danes pa ja ravno nasprotno. Meni, da se tečaj splača in da je koristen za vsakogar, ki se odloči zanj.
Marija Bokan iz Medvod je dodala, da se ji zdi zelo pametno, da preskusiš, koliko še zmoreš med vožnjo. Pravi, da so jih kar precej "matrali" in upa, da si bo tudi kaj zapomnila. V vsakem primeru bo bolje, kot če na tečaj ne bi prišla.
dezurni@zurnal24.si
