Glavni vzrok, da vemo, da z našim klimatskim sistemom v vozilu nekaj ni v redu je, da ne doseže temperature, ki smo jo nastavili ali pa sploh ne hladi. Da je s klimo nekaj narobe, pa lahko uporabniki začutijo že prej.
"Če govorimo o sistemu hlajenja, je najbolj pogost indic, da nekaj ni v redu to, da hlajenje ni učinkovito. Opozorilo so lahko tudi nenavadni šumi, ki prihajajo iz zračnikov,“ nam je ob obisku servisne delavnice pojasnil Boris Verbič, diagnostik vozil Mercedes-Benz pri podjetju Špan d.o.o.
Zakaj klimatski sistem zaupati strokovnjakom?
Izpit za delo s hladilnim sredstvom je zakonsko predpisan predvsem iz dveh razlogov, okoljski in varnostni. Poudarek je na osveščanju serviserjev o lastnostih hladilnega sredstva, ki so obremenilni za okolje (da plina ni dovoljeno spuščati v okolico) in način dela s plinom, da se prepreči neželeno uhajanje plina v okolico. Pouči se o nevarnostih za človeka pri rokovanju s hladilnim sredstvom (zmrzline ali poškodbe zaradi visokega tlaka sredstva) in o pravilniku o varnosti pri delu ter zaščitnih sredstvih.
Enako kot šumenje je lahko indic tudi smrad, ki pa je lahko tudi povsem normalen pojav. Pri sodobnih avtomobilih so avtomobilski proizvajalci smrad iz klime omejili s postopnim izklapljanjem klime. Pri ročnih klimah, kjer so nastavitve temperature in moč pihanja ročne, pa je smrad še vedno prisoten.
Smrad je lahko tudi nevaren
"Drugače je, če smrdi po urinu ali zatohlem. To je lahko znak, da je v klimi umazanija. Lahko gre za zamašen filter zraka, ki prihaja v kabino,“ pojasni strokovnjak, ki pravi, da ni treba, da klimatske sisteme v avtomobilu servisiramo vsako leto.
"Rekel bi enkrat na štiri leta,“ svetuje Verbič, ki pojasni postopek servisiranja klimatskega sistema v vozilu. Stari plin je treba najprej potegniti ven iz sistema in ga napolniti z novim, toliko kot je predpisano. Ob reciklaži plina je treba narediti še vakumiranje, dodati je treba olje in narediti test postopka.
Po potrebi je treba narediti še dezinfekcijo sistema in zamenjati filter prašnih delcev. Redno vzdrževanje klime je zelo pomembno za zdravje in udobje potnikov v vozilu. Klimatske naprave so namreč gojišče mikroorganizmov (bakterij), ki se ob vklopu klimatske naprave razpršijo v notranjost vozila (potniki jih zaznajo v obliki neprijetnega vonja, smradu).
"Pri dezinfekciji gre za čiščenje celotnega sistema. Poznamo več vrst dezinfekcije. Ena je ročno čiščenje, kjer ročno, s čistili očistimo uparjalnik, torej pečko, na kateri se nabirajo prah in mikroorganizmi. Če so umazani, očistimo tudi zračne kanale. Drugi način je z ultrazvočno napravo, ki naredi meglico. V napravi je čistilno sredstvo, ki prečisti celotno notranjosti avtomobila, skupaj s samo klimatsko napravo,“ pravi Španov strokovnjak.
Če odpove kompresor so stroški popravila visoki
Redna uporaba zmanjša možnost nastanka bakterij in s tem prijetnejše počutje v avtomobilu. Priporočljivo je, da tudi v zimskem času občasno vklopite klimatsko napravo in s tem poskrbite za mazanje mehanskih delov, tesnil klime, in posledično preprečite možnost uhajanja plina.
V primeru slabega vzdrževanja ali zanemarjanja klime pa lahko pride tudi do okvare. Če plin pušča, potem bo tako ali tako klima nehala delovati. S časoma pa lahko tesnila postanejo porozna in začne uhajati plin. Pušča po malem, ne vse naenkrat. "Tudi zato je dobro vedno plin napolniti do konca, saj s tem zagotovimo hlajenje kompresorja, ki se tudi hladi s tem plinom. Posledično se kompresor pregreva,“ pravi sogovornik in doda, da so lahko stroški v primeru okvare kompresorja tudi 1.000 evrov in več.
Ali so lahko tudi uporabniki sami krivi, da pride do smradu, umazanije v sitem, zaradi nepravilne uporabe klimatskega sistema, na primer?
"Zagotovo. Če se je velikokrat prižge in ugasne je več prehodov iz suhega stanja uparjalnika do mokrega. Najbolje je imeti klimo vseskozi prižgano, takrat bo smrdelo najmanj,“ pojasnjuje Verbič, ki pravi, da klimatske naprave v modernih avtomobilih moč delovanja tako ali tako samodejno prilagajajo glede na zunanjo temperaturo in temperaturo v vozilu.
Kako uporabljati klimatsko napravo?
Upoštevajte tudi najpomembnejše pravilo, da toka ohlajenega zraka nikoli ne usmerite naravnost v telo ali glavo (tako boste namreč staknili zoprn poletni prehlad), temveč stran od telesa. Najbolj priporočljivo je zračnike usmeriti v strop avtomobila.
Mehanik ponuja še en nasvet, in sicer da največ, kar lahko sami naredite za svoje zdravje, je, da avtomobil, ki se je grel na soncu in je resnično pregret, najprej na hitro prezračite. Preden speljete, želeno temperaturo nastavite na razumno vrednost, da temperaturna razlika ne bo prevelika, intenzivnost klimatske naprave pa, če imate to možnost, nastavite na samodejno (auto).
V klime novih avtomobilov, nov, dražji plin
Pri Španu pa opozarjajo na zakonsko novost, ki je začela veljati z letom 2017 in preseneti številne, ki pridejo polnit klimatski sistem z novim plinom.
Z začetkom leta 2017 se novi avtomobili, izdelani po 1. januarju 2017 in dani na trg EU, lahko registrirajo samo v primeru, da imajo v klimatski napravi hladivo z GWP - Global Warming Potential (toplogredni potencial), ki je manjši od 150. Do zdaj je bil to zgolj plin R 1234yf. Ta pa je veliko dražji od plina R 134a, ki je v množični uporabi. To pomeni tudi višje stroške polnjenja klimatske naprave za lastnike vozil z letnikom izdelave 2017.
"Morali smo kupiti nove, posebne nove naprave. Novejše naprave zaznajo kateri plin je v sistemu in ustavijo postopek v primeru napake. Imamo tudi naprave, ki podpirajo več različnih plinov. Imajo dvojne cevi in zaznajo kateri plin je v sistemu,“ pravi Verbič, ki pove, da je bistvena prednost novega plina okoljske narave. "Je pa veliko dražji,“ opozarja strokovnjak.
R 134a je fluorirani toplogredni plin in ima kar 1430-krat večji prispevek na segrevanje ozračja kot CO2 (R 134a ima GWP 1430, CO2 pa 1). Novi plin za avtoklime R 1234yf ima GWP=4, torej zelo majhen prispevek k toplogrednosti in se zaradi tega ne uvršča med fluorirane toplogredne pline.
Razlike pri vzdrževanju med ročno in samodejno klimatsko napravo?
Španov strokovnjak pravi, da posebne razlike ni. Sam hladilni sistem je isti, prav tako kompresor, cevi, uparjalnik, hladilnik spredaj. Razlika je v notranjosti avta, v armaturni plošči. Pri avtomatskem sistemu ima zračnik več stopenj nastavljivosti in določene lopute za usmerjanje zraka.
MAC direktiva sicer nima vpliva na klimatske sisteme na starih avtomobilih, ki so polnjene s plini z visokim potencialom globalnega segrevanja. V obstoječih avtomobilih, ki imajo klimatsko napravo z R 134a, se bo namreč za servisiranje uporabljal ta plin do konca življenjske dobe avtomobila.
Kot opozarja strokovnjak pa je vprašanje, kako dolgo bo novi plin v uporabi, saj na primer pri Mercedesu opozarjajo na vnetljivost plina. "Mercedes je v svojih testih ugotovil, da je novi plin vnetljiv in so bili zato primorani narediti gasilni sistem v motornem prostoru, ki v primeru prometne nesreče, če kakšna cev poči in uhaja plin, pogasi požar. Vsi avtomobili nimajo tega sistema, le tisti, ki imajo napeljane cevi blizu izpušnega sistema,“ dodaja Španov strokovnjak.
vse tu drzi, kompresorji se hladijo s plinom zato je res vazno, da je tega stalno dovolj. Ko zmanjka, je …