Raziskavo so pri AVP izvedli pred časom. Pokazala je, da skoraj tri četrtine kolesarjev krši prometna pravila, resnejše prekrške pa napravi približno 25 odstotkov kolesarjev. Med najpogostejšimi kršitvami so neustrezno prečkanje cestišča, vožnja v nasprotni smeri ter vožnja v rdečo luč na semaforju, tudi ogrožanje pešcev z vožnjo po pločniku ter uporaba mobilnega telefona med vožnjo kolesa.
Agencija za varnost prometa v okviru Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa 2013-2022 obravnava kolesarje kot eno izmed prioritetnih ciljnih skupin, ki ji posveča dodatno pozornost. Delež števila kolesarjev se v zadnjih letih vztrajno povečuje, tako v urbanih naseljih, kot tudi drugod. Z vedno večjim številom kolesarjev, ki že tako spadajo med ranljivejše skupine udeležencev v prometu, pa narašča tudi njihova ogroženost. Vozniki motornih vozil jih namreč velikokrat spregledajo ter tako še dodatno povečajo možnost za nastanek prometne nesreče in posledično hudih poškodb.
Največ nesreč znotraj naselij
Analiza varnosti in udeležbe kolesarjev v prometnih nesrečah za leto 2017 je pokazala, da se velika večina prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev zgodi znotraj naselij (84 %), zato so nujni učinkoviti ukrepi na lokalni ravni. Med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev je neupoštevanje pravil o prednosti (26 %), neprilagojena hitrost (21 %) in nepravilna stran oz. smer vožnje (16 %). Pri lažje oziroma težje poškodovanih so večinoma kolesarji sami povzročitelji prometnih nesreč, v primeru smrtnega izida pa so kolesarji odgovorni za povzročitev 36 % nesreč, kar je manj kot v primerjavi z letom poprej (62 %). Pozitivno je, da se je v primerjavi z letom 2016 pri kolesarjih zmanjšala problematika alkoholiziranosti, in sicer se je za 24 % zmanjšalo število nesreč, ki jih je povzročil alkoholiziran kolesar.
Med ponesrečenci prevladujejo moški in starejše prebivalstvo
V letu 2017 je bil delež kolesarjev med vsemi udeleženimi v prometnih nesrečah 6,8 %, med smrtnimi žrtvami pa je bilo kolesarjev 11 %. V preteklem letu je bilo na slovenskih cestah zabeleženih skupno 1187 prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev, od tega je življenje izgubilo 11 kolesarjev, 189 je bilo huje poškodovanih, 859 pa lažje poškodovanih. Med huje telesno poškodovanimi in smrtno ponesrečenimi kolesarji prevladujejo moški (65 %), ter starejši, saj jih je več kot polovica starejših od 45 let, največ poškodovanih pa je bilo v starostnem razredu med 55 in 64 let. Med otroki je bila ena smrtna žrtev, 12 je bilo huje poškodovanih, 81 pa z lažjimi poškodbami.
Kolesarji lahko največ sami naredimo za lastno varnost in sicer z upoštevanjem cestno-prometnih predpisov. Pomembno je, da kolo vozimo po kolesarski stezi ali poti, če kolesarske steze ni in, da vozimo po desnem robu cestišča v smeri vožnje. Pri kolesarjenju moramo upoštevati prometna pravila in predpise, ki veljajo za voznike, pravila prednosti, prometne znake ter drugo signalizacijo. Vedno tudi poskušamo predvideti ravnanje drugih udeležencev v prometu, saj lahko tako preprečimo marsikateri neljubi dogodek. Pri zavijanju v križiščih jasno nakažimo smer z rokami, se pravilno razvrstimo in upoštevamo pravila prednosti. Nikoli tudi ne vozimo v nasprotni smeri vožnje, saj nas drugi vozniki ne pričakujejo. Ponoči in v mraku pa nujno uporabimo luč, da bomo dobro vidni in prej opazni.
Katastrofa so sploh frajerji s klubov na dirkalnih kolesih. Vožnja vštric, ne šlivijo 5 posto, ne umikajo se, v križišču …
Priznam. Tudi sam dostikrat peljem v rdečo ko sem na kolesu. Ampak vedno se ustavim, trikrat preverim, da je križišče …
Končno,da se začne delat red med "kolesarji" in kolesarji v pravem pomenu besede,teh zadnjih je na naših cestah vsega skupaj …