Napačna nastavitev sedeža je še vedno ena osnovnih in najbolj razširjenih napak med "najboljšimi vozniki daleč naokoli," ki jo ti zagrešijo še pred zagonom motorja.

Pravilna nastavitev oddaljenosti od volana, višine sedenja, kota naslonjala in višine vzglavnika ter nenazadnje zategnitve varnostnega pasu prek stegen so poleg pravilne drže volana ključnega pomena za obvladovanje vozila v vseh okoliščinah, hkrati pa tudi zagotovilo za nebolečo držo. 

Pri nemškem avtoklubu ADAC jih je zanimalo, kaj se zgodi v primeru trka, če imata voznik oziroma potnik naslonjalo potisnjeno preveč nazaj. Uporabili so 45-stopinjski kot. 

Poskus z lutkami je pokazal, da bi v pravi nesreči na človeka delovale hude obremenitve hrbtenice. Ker vodilo zgornjega dela varnostnega pasu ni prilagojeno takšnemu položaju, ohlapnejši varnostni pas ob nenadnem pojemku ne bi zadržal trupa, zato bi ta z veliko silo sunil naprej. Ob tem bi prišlo do hudih obremenitev prsnega koša. 

Foto: ADAC Adac

Druga ugotovitev je, da bi glava zelo verjetno udarila mimo središča varnostne vreče, ki je najbolj učinkovito. Zaradi nenadzorovanega gibanja telesa pa bi ob odboju hrbet in zadnji del glave zelo verjetno udarila proti srednjemu stebričku, kar bi pomenilo veliko možnost za hude poškodbe. 

Zelo nevarni so v primeru spuščenega naslonjala tudi naleti od zadaj, saj niti pas niti vzglavnik ne zmoreta zadržati telesa, ki sune poševno nazaj.

Adacov test je preizkusil tudi sedenje z nogami na armaturki med nesrečo. O nevarnosti takšnega početja ni treba zgubljati besed.

Ugotovitve ADAC so še posebej pomembne v luči razvoja visokoavtonomnih vozil, ki naj bi omogočala počitek vozniku med vožnjo, obračanje sedežev v potniški kabini in podobno. A test dokazuje, da današnji sedeži, varnostni pasovi in zračne blazine niso primerni za nič drugega, kot pokončno sedenje v smeri vožnje. Zato je avtomobilska industrija pred velikim izzivom, kako ohraniti varnost vožnje tudi v novi dobi. 

dezurni@styria-media.si