Eden od najbolj srhljivih trenutkov, ki se ga boji vsak voznik, je gotovo tedaj, ko kolesa na spolzki podlagi izgubijo oprijem, avtomobil pa zdrsne in prekrmari ali podkrmari. Kaj ta dva izraza, ki ju pogosto uporabljamo, sploh pomenita in kaj lahko storimo, da bomo obe težavi preprečili ali vsaj omilili posledice?
Do obeh dogodkov pride tedaj, ko prehitro pripeljemo v ovinek in avtomobil zdrsne s prednjim ali zadnjim delom. Ko torej začne avtomobil zanašati. Pri prekrmarjenju iz ovinka zanaša zadek, prednji del pa sili vanj, pri podkrmarjenju pa obratno iz ovinka sili prednji del.
Stresni dogodek
Podkrmarjenje se večkrat zgodi avtomobilom s prednjim pogonom, do podkrmarjenja, torej odnašanja zadka, pa pogosteje pride pri avtomobilih z zadnjim pogonom, še bolj pa pri tistih, ki imajo zadaj tudi motor. A to pravilo ne velja vedno.
V vsakem primeru pa gre za precej stresni dogodek, na katerega se je treba predvsem odzvati trezno in brez panike. Pogosto bo dovolj že, če spustite nogo s plina in stisnete sklopko, da se sile prerazporedijo in uravnotežijo avtomobil. Kaj pa, če to ne bo dovolj?
Podkrmarjenje
V avtomobilu s pogonom na prednji kolesi, kakršni so danes pri nas najbolj pogosti, bo bolj pogosto prišlo do podkrmarjenja, torej dogodka, ko bo avtomobil s prednjima kolesoma drsel iz ovinka, zadnji pa bosta še obdržali oprijem. Dodajanje volana v tem primeru ne bo pomagalo, saj prednji kolesi nimata več oprijema, s katerim bi avtomobil potegnili iz ovinka.
Namesto tega morate najprej zmanjšati hitrost avtomobila, a previdno in brez silovitega zaviranja, potem pa kolesa za trenutek obrnete v smer drsenja, da gume spet dobijo oprijem. Če je avtomobil dovolj upočasnil, bo potem, ko boste kolesa spet obrnili v želeno smer vožnje, tudi krenil tja, kamor si želite. A pozor: če že uporabite zavore, morate biti pri tem zelo nežni. Previdni morate biti predvsem na spolzki cesti, kjer samo odvzemanje plina ne bo pomagalo, zaviranje pa bi lahko še poslabšalo zadevo.
Prekrmarjenje
Za prekrmarjenje so po drugi strani pretežno kriva zadnja kolesa. Obstajata dva tipa prekrmarjenja.
Do prvega pride med močnim zaviranjem, ko se teža avtomobila prenese na prednji kolesi, zadek pa zato postane lahek, zato zadnji kolesi precej izgubita oprijem. Če voznik ob tem še zavija, lahko moment zadek avtomobila zaniha kot nihalo in avtomobil se zasuka. Situacijo v tem primeru najlažje rešite tako, da prednji kolesi zasukate v smer drsenja zadka in s tem izenačite prečne sile, nikakor pa ne smete zavirati. Bolj priporočljivo je lahko dodajanje plina, ki bo umirilo zadek, in omogočilo, da boste prednji kolesi lahko zasukali v želeno smer vožnje in sledili ovinku. Ves čas morate tudi gledat v smer, v katero bi radi peljali, saj to močno pomaga pri prizadevanjih za ponovni prevzem nadzora nad avtomobilom.
To, kar počnejo driftarji
Do drugega tipa prekrmarjenja pride na izstopu iz ovinka, ko voznik v ovinku doda preveč plina, zadek pa odnese iz smeri. Ta učinek sicer v nadzorovanem okolju izrabljajo driftarji za drsenje z zadkom. A kar je razburljivo in privlačno na dirkališču, je na cesti lahko zelo nevarno. Če se vam to zgodi, situacijo ublažite tako, da prednji kolesi obrnete v smer drsenja. Z nenadnim zaviranjem boste situacijo še poslabšali, zato poskusite le čim bolj gladko ohranjati ali kvečjemu počasi zmanjševati hitrost, hkrati pa kolesa usmerjajte tako, da bo avtomobil usmerjen v tisto smer, kamor bi radi peljali. In tudi tu velja, da ves čas glejte v tisto smer, kamor bi radi, da avtomobil pelje.
Glavni in končni nasvet je seveda povsem samoumeven: vozite previdno in hitrost prilagajajte situaciji na cesti, da do podkrmarjenja ali prekrmarjenja sploh ne bo prišlo.