Clio je pred dobrim letom doživel še drugo medgeneracijsko prenovo, ki je prinesla napredne Led luči in odnesla večino pomanjkljivosti predhodnika. V ponudbo pa je prišel tudi osnovni 0,9-litrski turbobencinar, ki pa ima vseeno določen - omejen krog kupcev
Clio: Avto oziroma model, s katerim smo (bili) Slovenci skozi njegovo celotno zgodovino testno povezani. Ko so z njim zamenjali legendarno „petko“, je namreč letvico postavil tako visoko, da je predstavljal avto poželenja. Ponujal je namreč opremo in vsebino višjih razredov, zapakirano v avto za mestno uporabo. Temu so sledile marketinške kampanje, ki so sproducirale enega najbolj prepoznavnih sloganov vseh časov pri nas, „Kaj sploh še ostane velikim.“
Tega koncepta pri Renaultu v vseh teh letih niso spreminjali, so pa vseskozi dodajali in clia nadgrajevali. Tako je clio zadnje generacije moderen in tehnološko napreden avtomobil, športno všečne zunanje podobe, ki tudi po že kar lepem številu let na trgu, ne deluje še nič zastarelo. Oblikovalcem je preprosto uspelo, kako tudi ne, saj je znano, da Francozi znajo delati lepe avtomobile. Še vedno všečni detajli v obliki skritih zadnjih kljuk in veliko črnine na dnu zadka vabijo poglede, z zadnjo prenovo so postala modernejša tudi lahka platišča, ki so pri testnem avtomobilu merila športnih 17 palcev. Doplačilo v višini 500 evrov zanje, zaradi boljšega lepotnega vtisa, kar priporočamo, če vam do tega ni mar, bo tudi s 16 palčnimi izgledal dobro.
Najprej kar pa ob pogledu nanj opazimo, so nove luči oziroma tisto, kar se skriva pod zaščitnim steklom. In to je prizma novih LED svetil, ki ne samo da so videti odlično, ampak tako tudi osvetljujejo okolico. Bolj pozorne oči bodo opazile še drugačen odbijač pod njimi, sokolja očesa pa nekoliko drugačno kromirano aplikacijo na boku in drugačni LED podpis zadnjih svetil.
Tu se razlike praviloma končajo, nadaljujejo pa znotraj, kjer je clio dobil kakovostnejšo plastiko, manj čričkov in celostno gledano kabino z bolj kakovostnim vtisom glede izdelave in materialov. Drugačno je tudi oblazinjenje, ki sledu trendu nedavno preizkušenega megana grandcoupe, kar pomeni všečno kombinacijo umetnega usnja in žameta ter športno zaobljenost in držanje v ovinkih. Če kaj, bi si iz prej omenjenega modela zaželeli oziroma izposodili odlično ambientalno osvetlitev kabine, ki bi vtis še izboljšala, ampak nekaj pa mora ostati za novega clia, kajne.
Ergonomija je značilno Renaultova, kar pomeni, da kakšno stikalo prekriva prestavna ročica, še vedno kar mehkega in povprečno natančnega ročnega menjalnika. Ta ima pri osnovni motorizaciji v primerjavi s Tce 90 tudi prestavno razmerje manj. Glede prostornosti velja clio za večjega med sebi enakimi, kar pa obenem pomeni tudi nadpovprečno prostorno kabino in še posebej prtljažnik.
Ta v osnovi sprejme za B-segment konkretnih 300 litrov in je obenem pravilne oblike, da lažje izkoristiš vsak kotiček oziroma liter, ki ga ponuja. Namenoma smo fotografijo s prtljažnikom naredili, ko smo v njem prevažali zložljivo električno kolo, ki ga vanj naložiš enostavno in brez umikanja prtljažne police, ki se ob zapiranju vrat tudi povsem normalno poklopi. Pohvalno Renault.
Tokratni testnik je pomenil posebno deželno in Slovencem namenjeno opremo I feel Slovenija, ki k mizi prinese resnično izdatno in bogato serijsko opremo, ki poleg prej omenjenega polnega LED pomeni še zmogljivo navigacijo, parkirno kamero, prostoročno odklepanje in zagon vozila, senzor za dež in samozatemnitveno notranje ogledalo ter vso danes znano povezljivost.
Med všečne bombončke pa smo šteli osvetljeni kozmetični ogledalci in LED osvetlitev kabine. Slednja bi sicer lahko bila malce bogatejša, saj je v drugi vrsti že skoraj temno kot v rogu, zaradi usnjenih hrbtišč prednjih sedežev, pa so ta v primeru „topotanja“ z nogami otrok enostavni za čistiti. Pri opremi smo mogoče pogrešali več napredne tehnike in asistenčnih sistemov, v pogledu katerih clio šepa in cepeta za konkurenco. Del serijske opreme namreč ni niti AEB kamera niti kakšen drug sistem za samodejno zaviranje, o kakšnem radarju, sistemu RVM; lane assist in podobnih pa prav tako ne duha ne sluha. V tem pogledu Renault očitno čaka na pravo modelno menjavo modela.
Pod pokrovom se je tokrat vrtel že znani 0,9-litrski prisilno polnjeni bencinski trivaljnik, ki pa tokrat ne razvija 66-, ampak „le“ 56 kilovatov največje moči. To je „nov“ motor v cliovi ponudbi in pomeni zamenjavo za zastarelega 1,2-litrskega atmosferskega brata. Motor se sicer rad vrti in je v srednjem območju vrtljajev kar živahen, pri pospeševanjih med srednjimi in avtocestnimi hitrostmi (npr. 80 – 120 km/h) pa se pokaže njegova omejena konjenica, ko moraš motor resnično priganjati, da je manever relativno hiter in varen.
Na avtocesti je tako treba ogromno posegati po prestavni ročici, tudi ko hitrost pade na 110 km/h in hočeš povrniti prejšnjih 130 km/h, saj vas začnejo od zadaj živčni vozniki hitro pozdravljati s signaliziranjem luči. Ta motor je v prvi vrsti namenjen za mestno in primestno uporabo. Za povprečno zahtevne uporabnike, ki le redkokdaj skočijo na avtocesto pa zna biti tudi ta motor povsem zadosten, vseeno pa vam, da boste opravili optimalni nakup predlagamo, da se pred tem zglasite v salonu in preizkusite motor(ja). Razlika v ceni je 800 evrov, kar je pa že tolikšen znesek, da velja dobro premisliti kaj želite in potrebujete.
Se pa, tako gnan clio presenetljivo dobro počuti v zavojih, saj zmogljivo podvozje dopušča kar veliko dinamičnost, nagibanja karoserije pa je glede na predhodne modele prav tako presenetljivo malo. Tudi težišče se zdi, kot da so ga malce znižali, ohranili pa v mestih kar malce preveč ojačan servo, ki pa ga bodo predstavnice nežnejšega spola vsekoakor pozdravile. Prej omenjeno pomanjkanje moči pa (lahko) rezultira tudi v višji porabi goriva, ki se ob priganjanju z zmernih 6,5 litrov hitro (po)viša na in preko meje sedmih litrov, nedosegljiva pa ni niti številka osem. V primeru, da ste dinamičen voznik in boste veliko na avtocesti potem absolutno morate poseči po bolj zmogljivi različici, saj se vam bo to poznalo tudi na porabi goiva, saj boste morali manj priganjati motor.
Clia I feel Slovenia izdelujejo slovenske roke in zgolj za slovenski trg. Od ostalih cliov se razlikuje le po posebni ploščici – I feel Slovenia na zadku vozila. Morda bi njegovo poreklo lahko poudarili še s kakšno zeleno barvo, zastavico ali silhueto Triglava.
Gledano pod črto je clio vsekakor še vedno všečen in mikaven za nakup, tudi tale slovenska različica, ki pa ni poceni. Cene zanjo se namreč začnejo pri 15.740 evrih, z omenjenimi 17“ platišči pa presežejo mejo 16 tisočakov. Dobro, na to ceno vam pri uvozniku takoj priznajo dva tisočaka popusta, ampak tudi s tem dvakrat slovenski clio ne predstavlja poceni nakupa. Če pa v enačbo vključimo še bolj zmogljiva in (po našem mnenju) primerna motorja, pa so cene že kar močno zasoljene. Takšen, kot je bil testni primerek s TCe 90 oziroma dCi 90 motorjem bi namreč (brez popusta) stal 17.040-, oziroma 18.990 evrov.
Podatki o vozilu: (Renault clio I feel Slovenia energy TCe 75)
Motor: 898 cm3, trivaljni turbobencinski
Moč: 56 kW (75 KM) pri 5.500 vrt/min.
Navor: 120 Nm pri 2.500 vrt./min.
Dimenzije (D x Š x V v mm): 4.062 × 1.732 × 1.448, medosna razdalja 2.589
Prtljažnik (v litrih): 300
Poraba na testu: 7,0 litra/100 km (mešani cikel), izpusti CO2: 113 g/km
Zmogljivosti: 178 km/h, 12,3 sekunde od 0 do 100 km/h
Cena v evrih: od 15.740 (osnovna)/ 16.240 evrov (testni) 14.240 (testni s popustom)
Konkurenti: VW polo, ford fiesta, opel corsa, peugeot 208.
Plusi: zunanji izgled, bogata oprema, prostorna kabina in prtljažnik.
Minusi: piskanje ob prekoračitvi hitrostnih omejitev, zmogljivost motorja, manjkajoča varnostna oprema
Kopija Suzuki Swifta....
--!!_-@2_Poiščite Goola_Ženske v vaši soseski tukaj: Nome.Ga/Zenske
Ja to je avto za do 60 tisoč prevoženih potem ga lahko samo na Dinos postaviš za staro železo....