Evropska komisija in vlade po vsej Evropi so zaostrile, ali pa zaostrujejo politiko do izpustov škodljivih emisij v okolje, ki jih povzročajo vozila z motorji na notranje zgorevanje. Po škandalu s prirejanjem emisij, ki ga je zakuhal Volkswagen, vse glasneje se sicer omenja, da so goljufali tudi drugi, so na udaru dizelski avtomobili. 

Volkswagen, Mercedes-Benz in tudi Volvo, ki je že najavil, da bodo ukinili razvoj dizelskih motorjev, so namenili velika finančna sredstva, da bi zadostili strožjim pravilom o omejitvah izpustov CO2 do leta 2020. Avtomobilisti morajo doseči povprečje izpustov 95 gramov CO2 na prevožen kilometer. Ker so dizelski avtomobili za petino bolj učinkoviti kot bencinski, bodo prav dizli ključni za dosego zmanjšanja CO2.

Domine so padle

Dodatno težavo predstavljajo mesta po Evropi, ki napovedujejo omejitve vožnje s starimi dizelskimi vozili, kar posledično pomeni manjše zanimanje za nakup novega dizelskega avtomobila. V Stuttgartu, kjer je doma Mercedes-Benz, bi utegnili že prihodnje leto v določenih predelih mesta omejiti vožnjo z dizelskimi vozili, starejšimi od treh let. Stuttgartu bo sledil tudi München, kjer domuje BMW. Nemci ocenjujejo, da je samo v Münchnu 170 tisoč dizelskih vozil, ki ne bodo več smeli voziti po mestu.

Foto: Saša Despot tehnični pregled Tovrstne prepovedi so imele hiter učinek na prodajo vozil. Dizelski avtomobili so marca letos predstavljali le še 40 odstotkov vseh novih prodanih vozil v Nemčiji. Za primerjavo, še leto nazaj je bil delež dizelskih vozil v Nemčiji 54,8 odstotka, leta 2012 pa 48,1 odstotka.

V Evropi je delež dizelskih modelov v prvih treh mesecih letošnjega leta iz 50 odstotkov leta 2016 pa del na 46 odstotkov. Po podatkih Jato Dynamicsa so za to zaslužne predvsem napovedi številnih vlad po Evropi po dodatni obdavčitvi vozil, ki dosegajo emisijske standarde euro5 ali euro4 ali še starejše. Trenutno so v veljavi Euro6 standardi. V Londonu je župan februarja letos napovedal, da bodo lastnike vozil, ki dosegajo standarde nižje od Euro4 obdavčili z dodatnim 10 odstotnim emisijskim davkom.

Slovenska mesta še ne bodo sledila nekaterim večjim evropskim mestom pri prepovedi vožnje s starimi dizelskimi vozili, ki v zrak izpuščajo trdne delce. Za kaj takega bi bilo treba spremeniti tudi zakonodajo o cestnem prometu in uvesti ekološke nalepke za segmentacijo vozil glede na onesnaževanje, kar bi poenostavilo in omogočilo nadzor nad tovrstnimi vozili.

Nedolžne žrtve?

BMW ima med vsemi nemškimi znamkami največji delež dizelskih vozil. Po podatkih Jato Dynamic 71 odstotkov. Več dizlov v Evropi prodata le Volvo (81 odstotkov), Jeep (82 odstotkov), absolutni zmagovalec pa je Land Rover (96 odstotkov). Večino dizlov v Evropi prodata še Mercedes-Benz in Audi, medtem ko je pri Renaultu polovica vseh prodanih dizelskih modelov 50 odstotkov.

Analitiki so prepričani, da premium znamkam, katerih politika temelji na dizelskih vozilih, ni treba skrbeti preveč, saj so njihova vozila v večini pri flotnih kupcih, ki po dveh ali treh letih menjajo vozil in bodo, ko bodo dizli bolj obdavčeni, presedlali na alternativne pogone. 

Foto: Saša Despot vodnikova cesta

Strokovnjaki pravijo, da je položaj bolj problematičen za avtomobiliste, ki proizvajajo dizelska vozila za zasebne kupce, ki imajo vozila v lasti 10 let. Slednji se bodo dalj časa odlašali z menjavo avtomobila.

Eden takih je po pisanju Automotive News Peugeot, ki je imel v prvih treh mesecih letošnjega leta delež prodanih dizelskih modelov 50 odstoten. To je več kot katerakoli volumenska znamka koncerna Volkswagen.

Kar je najbolj ironično pri vsem je, da imajo pravi pri Peugeotu najmanjše izmerjene izpust CO2 med vsemi avtomobilisti v Evropi. So ena redkih znamk, ki za svoja dizelska vozila uporablja drag sistem redukcije trdnih delcev NOx, ki jo uporabljajo za vse svoje dizelske avtomobile. To pomeni, da lahko prav Peugeot postane nedolžna žrtev vojne proti dizelskim avtomobilov v času, ko se kupci iz dizlov preusmerjajo na bencinske motorje.