Parizu v Franciji so že uvedli barvne nalepke, neke vrste okoljske vinjete, ki vozilom, ki bolj onesnažujejo okolje, prepoveduje vožnjo v določenih delih mest. Francozi želijo delež dizelskih avtomobilov zmanjšati tudi z visokimi subvencijami v primeru, da dizelsko vozilo zamenjajo za električno. Podobno razmišljajo v številnih drugih evropskih mestih, ki se dušijo v smogu.

Mest, ki bi prepovedala vožnjo s starejšimi dizelskimi avtomobili je vse več, po drugi strani pa nekatere države, na primer Norveška, napovedujejo, da po letu 2025 sploh ne bodo več prodajali vozil z motorji na notranje zgorevanje.

Kaj pa v Sloveniji? 

V Sloveniji glede na odgovore, ki smo jih naslovili na pet slovenskih mest (Celje, Ljubljana, Maribor, Trbovlje in Murska Sobota), ki se spopadajo s problematiko onesnaženosti, v kratkem še ne bodo blokirali voznikov starih dizlov. V večini primerov smo dobili enoznačen odgovor, da mora za kaj takega najprej država spremeniti zakon o cestnem prometu in dodatni kategorizaciji vozil glede na stopnjo onesnaževanja. To bi morali vpisati v prometno dovoljenje na način, ki bi nadzornim organom omogočil vpogled v dovoljenje na kraju samem. Tega podatka v prometnih dovoljenjih slovenskih avtomobilov trenutno ni, tako, da je tudi nadzor nemogoč.

Prizadeti bi bili številni

Na Mestni občini Celje (MOC) so za zurnal24.si odgovorili, da bi ukrep omejitve vožnje z dizelskimi avtomobili starejših letnikov številnim onemogočili opravljanje vsakodnevnih prevozov (otrok v vrtec, šolo, na delo …). Menijo, da bi morala država z zakonodajo omogočiti lokalnim skupnostim izvedbo takšnih ukrepov, predvsem pa se zavzemajo, da bi prebivalci uporabljali alternativne oblike prevozov, to je avtobus, kolo ali, da bi več hodili peš.

Foto: Saša Despot vodnikova cesta V Celju zato nimajo načrtov po vzpostavitvi okoljske cone, kjer bi prepovedali vstop dizelskih avtomobilov v samo središče mesta. Pri tem se sklicujejo na izkušnje Maribora, ki je leta 2012 pilotno uvedel ukrep okoljske cone, a, kot poudarjajo v MOC, se je ta ukrep izjalovil.

Nadzor ni bil mogoč

Na Mestni občini Maribor (MOB) pojasnjujejo, da je Cona, vzpostavljena v pilotnem projektu PMInter v letih 2012/2013, obsegala razširjeno območje starega mestnega jedra na desnem bregu reke Drave. Omejevali so vožnjo z dizelskimi vozili, ki niso dosegala standarda Euro 3. Predvidena je bila tudi širitev območja in zaostrovanje meril. Za zurnal24.si so na MOB pojasnili, da je praksa pokazala, da zgolj ena lokalna skupnost ne more omisliti okoljske cone, ker je nemogoče izvajati nadzor nad Euro standardom vozil.

Menijo, da bi bilo to treba urediti na nivoju države in uvesti označevanje z nalepkami, ki bi označevale Euro standarde vozil. Le tako bi lahko bil način dovolj prilagodljiv. Tako bi lahko v primeru visokih onesnaženj, kot so jih izmerili letos v mesecu januarju in februarju, prepovedali vožnjo z vozili, ki dosegajo standard Euro 5 ali Euro 6, v bolj čistem obdobju pa bi bila omejitev milejša. 

V Mariboru so nam pojasnili tudi to, da največ avtomobilov registriranih v mestu dosega standard Euro 4, kar pomeni, da ta vozila ne bi imela vstopa v okoljske cone, vozila s standardom Euro 5 in Euro 6 so v manjšinskem delu. Rešitev v primeru uvedbe prepovedi vidijo v bolj učinkovitem javnem potniškem prometu.

Foto: Anže Petkovšek car sharing

Bo v Murski Soboti dovolj eno vozilo pri hiši?

V Murski Soboti so v pripravi ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka razmišljali tudi o ukrepih, kot je prepoved starejših dizelskih vozil v mestu Murska Sobota, vendar je odločitev Mestne občine Murska Sobota, da se takšen ukrep za zdaj ne razpiše. Prav tako menijo, da bi bilo nemerodajno v popolnosti zapreti strogo mestno središče za ves promet.

Mesto vidi rešitve v zmanjšanju onesnaženja v car-sharigu (delitvi avtomobilov), ki so ga pred časom zagnali v mestu. Ta po njihovem mnenju prebivalcem Murske Sobote daje možnost, da imajo v gospodinjstvu le en lastniški avtomobil, ki ga uporabljajo za daljša potovanja, drugi avtomobil pa lahko prodajo in za prevoz po mestu uporabljajo storitev car-sharinga s 100 odstotnim električnim avtomobilom.

Večina si ne more privoščiti energetskega varčnega vozila

Na Mesti občini Trbovlje so nam v povezavi s trendom zapiranja mest za starejša dizelska vozila v nekaterih delih Evrope odgovorili, da slovenskih mest glede emisij prometa ne moremo primerjati s svetovnimi velemesti, zato po njihovem mnenju tudi ukrepi ne morejo biti enaki. V Trbovljah se glede prometa osredotočajo na spodbujanje uporabe javnega potniškega prometa, glede na navedeno pa ne razmišljajo o prepovedi vožnje z dizelskimi vozili. Pri tem poudarjajo, da upoštevajo socialni vidik občanov, saj so prepričani, da si veliko ljudi ne bi moglo privoščiti nakupa vozila, ki bi bilo energetsko varčno.

Foto: Saša Despot slovenska cesta

Na Mestni občini Ljubljana (MOL) so zadovoljni z ukrepom okoljske cone in zaprtja strogega središča za promet. Poudarjajo, da so s preureditvijo glavne prometnice, Slovenske ceste, koncentracije črnega ogljika zmanjšali za 70 odstotkov. Kot rešitev izpostavljajo tudi izboljšanje javnega potniškega prometa, a kot nam je v intervjuju povedal podžupan Janez Koželj, bo treba za to še marsikaj postoriti. Število avtomobilov želijo v mestu zmanjšati z drugimi ukrepi, kot je zmanjševanje števila parkirnih mest in na ta način voznike "prisiliti“, da vozila pustijo na obrobju mesta ter se v središče pripeljejo z javnim prevozom.