Avtomobilski sektor v trinajstih državah EU trenutno predstavlja več kot pet odstotkov zaposlitev v proizvodnih dejavnostih, več kot 60 odstotkov od teh pa je zaposlenih pri pogodbenih podizvajalcih avtomobilskih znamk.
V vseh 27 članicah EU sami avtomobilski proizvajalci trenutno zaposlujejo okrog 1,2 milijona, njihovi pogodbeni parterji pa še 1,7 milijona ljudi. Od teh je okrog 600.000 ljudi zaposlenih neposredno pri dobaviteljih komponent za motorje na notranje zgorevanja in z njimi povezanih sklopov. Kot kažejo izidi študije, se bo njihova proizvodnja postopoma zmanjševala, do česar bo prišlo predvsem v desetletju med 2030 in 2040. To pa se bo seveda odrazilo na zaposlovanju.
Trije scenariji
Spomnimo, da so težnje po doseganju klimatske nevtralnosti do leta 2050 neposredno povezane z zmanjševanjem emisij v avtomobilskem sektorju. Do leta 2035 se bodo tako morale emisije osebnih vozil in lahkih gospodarskih vozil zmanjšati za 100 odstotkov glede na današnje vrednosti, kar de facto pomeni prepoved motorjev na notranje zgorevanje. Ta odločitev bo gotovo dramatično prizadela življenja stotisočev ljudi, ki so neposredno ali posredno odvisni od proizvodnje motorjev na notranje zgorevanje.
Študija je upoštevala več scenarijev z različnim tempom tranzicije v električno mobilnost. Prvi predvideva, da bodo motorje na notranje zgorevanje še nekaj časa izdelovali in jih uporabljali v blagih in pravih hibridnih sklopih. Drugi scenarij predvideva, da bodo motorji na notranje zgorevanje ostali le še v priključno hibridnih sklopih, tretji pa predvideva radikalni prehod na avtomobile z ničnimi lokalnimi emisijami.
Ta je pokazal, da bi popolni prehod na elektromobilnost do leta 2040 ukinil več kot pol milijona delovnih mest. V sektorju proizvodnje motorjev na notranje zgorevanje bi to pomenili do 84-odstotni upad delovne sile v primerjavi s trenutnim stanjem. Največji padec števila delovnih mest predvidevajo za obdobje med 2030 in 2035, ko naj bi delo izgubilo več kot 350.000 ljudi.
Nove možnosti
Vendar pa študija predvideva tudi odpiranje novih možnosti zaposlitve. Med novimi delovnimi mesti jih naj bi bilo največ pri proizvodnji komponent za električne baterije in baterij samih. Zato, pozivajo pri CLEPA, je pomembno, da EU močno investira v razvoj električnih baterij in gradnjo tovarn za njihovo proizvodnjo v Evropi. Na ta način bi lahko v Evropi do leta 2040 ustvarili novih 224.000 delovnih mest.
To bo deloma ublažilo udarec prehoda na elektromobilnost, vendar ne popolnoma, saj bo brez dela v avtomobilskem sektorju kljub temu do leta 2040 ostalo okrog 275.000 ljudi. Študija namreč izpostavlja tudi dejstvo, da ne bodo prav vsi, ki delajo v proizvodnji motorjev na notranje zgorevanje, lahko prešli na proizvodnjo komponent za električne avtomobile, saj bo ta zahtevala drugačne kvalifikacije in poznavanje novih tehnologij, prav tako pa bo proizvodnja električnih komponent potekala v drugih tovarnah kot proizvodnja motorjev na notranje zgorevanje.
Google je vsak teden plačal spletno delo od doma od 6000 do 10000 evrov. Od Googla sem prejel prvi mesec …
Dobrodošli v najboljši intimni klub - - Se︆︆ns︆︆to︆︆s︆︆.︆︆C︆︆o︆︆m
Neumnost na kvadrat. Namesto, da bi se kaka znamka usmerila v vodikovo celico. pa bi imeli kombinirano baterije, avte na …