Nove oblike mobilnosti so v zadnjih letih odprla tudi vprašanja glede odgovornosti v primeru, ko gre kaj narobe. Da so zadeve zelo neurejene, pa je že leta 2014 ugotovilo Sodišče EU, ki je sprejelo pomembno sodbo na podlagi postopka iz Slovenije. Pritožnik Damijan Vnuk je namreč tožil Zavarovalnico Triglav, ker mu ta ni želela izplačati odškodninskega zahtevka. Zavarovalnica je vztrajala, da je bil odškodninsko zavarovan traktor v trenutku njegove nesreče na zasebnem zemljišču obravnavan kot delovni stroj in ne kot prevozno sredstvo. A so slovenska sodišča vključno z Vrhovnim sodiščem Vnuka zavrnila. Nato pa so evropski sodniki sklenili drugače in mu dali prav - zavarovalnica je tudi v takšnih primerih dolžna izplačati škodo.
Na podlagi "primera Vnuk" pa je zavezujoča sodba Sodišča EU tudi precej strožje opredelila pojem "uporabe vozila" in posledično odgovornost lastnikov proti tretjim osebam v primeru nesreč. Tako bi morali imeti sklenjeno zavarovanje odgovornosti praktično vsi, ki uporabljajo kakršnokoli sredstvo na motorni pogon, ne glede na namen in kraj uporabe. V praksi bi to pomenilo, da bi morali zavarovanje skleniti za e-kolesa, vrtne kosilnice, pa celo za vozila dirkačev, ki so namenjena izključno za dirkanje v motošportih na zaprtih pistah.
Pred dnevi je prišlo med Evropskim parlamentom in Evropskim svetom do kompromisa, ki je rešil večino odprtih vprašanj. Zadnji osnutek sprememb regulative je iz obveze zavarovanja izključil e-kolesa, seveda pa tudi takšna prevozna sredstva, kot so vrtne kosilnice ali vozila, namenjena izključno motošportu. Pri slednjih pa mora biti urejen drugačen tip zavarovanja.
E-skiro: zavarovanje za tiste, ki ...
Bolj zapleteno je vprašanje e-skirojev, ki so v zadnjih letih v Sloveniji in po Evropi postali zelo priljubljeno sredstvo prevoza, a so hkrati poskrbeli za velik porast poškodb, saj je njihova uporaba marsikje, tudi v Sloveniji še povsem neregulirana, uradno v prometu celo prepovedana.
Nova direktiva EU bo glede na sprejeti kompromis določala, da morajo zavarovanje skleniti tisti lastniki e-skiroja, s katerim je mogoče doseči hitrost nad 25 km/h, ali pa če je e-skiro težek nad 25 kilogramov. Velika večina e-skirojev, kot jih vidimo na naših cestah, bo torej še naprej izvzeta iz zavarovanja odgovornosti, razen če se bodo posamezne države odločile izkoristiti možnost iz direktive za postavitev ostrejših pogojev.
Direktiva uvaja tudi nekatere prvič harmonizirane novosti glede možnosti spremljanja zgodovine odškodninskih zahtevkov med članicami in glede enotne višine odškodninske odgovornosti. Okrepili so tudi zaščito oškodovancev v nesreči in naložili državam, da morajo vzpostaviti sistem za spremljanje zavarovanja vozil v prometu brez ustavljanja. Glede na predvideno proceduro bo direktiva sprejeta jeseni. Nato jo morajo v 24 mesecih države prenesti v svoje pravne sisteme.
Na začetku junija se je v Parizu zgodil po vsej Evropi odmeven primer, ko sta domačinki, ki sta se obe peljali na enem e-skiroju, trčili v 32-letno Italijanko. Po nesreči sta pobegnili, Italijanka pa je utrpela tako hude poškodbe, da je umrla. Policija je storilki izsledila šele po več dneh. V Parizu zato zdaj razmišljajo o precejšnjih omejitvah glede e-skirojev, med drugim naj bi jim hitrost tehnično obvezno omejili na največ 10 km/h.
V Sloveniji uradno prepovedani, a policija miži na obe očesi
Po več kot dveh letih od začetka uradnih postopkov sprememb zakona o pravilih cestnega prometa, s katerimi se zdaj ukvarja že druga vlada, Slovenija še kar ni uredila niti osnovnih pravil vožnje z e-skiroji. Vse kaže, da bo pred sprejetjem zakona minila še ena sezona njihove splošne nelegalne uporabe.
E-skiroji trenutno še vedno spadajo v kategorijo "motoriziranih posebnih prevoznih sredstev", za katere veljavni Zakon o pravilih cestnega prometa jasno določa: "Uporaba posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor, in ki presegajo hitrost gibanja pešcev (gokart, motorne sani, miniaturna motorna vozila ipd.), v cestnem prometu ni dovoljena." Policija pa njihovih voznikov načelno sploh ne obravnava, oziroma zanje ne obstajajo, če niso ravno udeleženi v nesreči.
Spremenjeni Zakon naj bi po zadnjem predlogu določal, da bo mogoče e-skiroje "uporabljati le na pločnikih, poteh za pešce in kolesarskih poteh ter na območjih za pešce in območjih umirjenega prometa, odvisno od njegove velikosti. Uporabniki posebnih prevoznih sredstev ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev in kolesarjev. Način in hitrost gibanja morajo prilagoditi razmeram v prometu, njihova hitrost pa ne sme preseči največje hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci." Takšen zapis si je mogoče razlagati tudi tako, da se z e-skirojem pri nas v nobenem primeru ne bo smelo več voziti hitreje od 10 km/h.
Neumnosti, katere lahko sproducirajo le ljudje. E-skiroji pašejo na kolesarske steze in nikakor na pločnike med pešce. Rad bi videl …
"Takšen zapis si je mogoče razlagati tudi tako, da se z e-skirojem pri nas v nobenem primeru ne bo smelo …
Zakaj bi jih bilo potrebno obravnavati strozje kot kolesa ali kolesa spomoznim motorjem do 25 kmh? Omejitev do 10 kmh …