Evropska komisarka za potrošnike Vera Jourova je pred dnevi opozorila, da je afera Dieselgate “panevropska” ovira in da Komisija podrobno preiskuje, ali je Volkswagen s prirejanjem dizelskih motorjev, ki so v zrak izpuščali precej višje količine zdravju škodljivih NOx delcev od oglaševanih in homologiranih, kršil dve področji varstva pravic potrošnikov, tako kršitve direktive o prodaji potrošniškega blaga kot direktive o nedovoljenih poslovnih praksah.

Jourova od pristojnih ministrstev in ustanov v članicah pričakuje, da bodo podrobno preiskale, ali in kako je VW kršil zakonodajo o varstvu potrošnikov v posamezni državi.

Več visokih predstavnikov Unije je od Volkswagna zahtevalo, naj vzpostavi odškodninsko shemo za 8,5 milijona lastnikov v Evropi, podobno kot je to na zahtevo ameriških oblasti storil v ZDA za precej manjše število prizadetih vozil, je poročal Reuters. Pol milijona ameriškim lastnikom volkswagnov bo izplačal kar 14,8 milijard evrov. 

VW: "Zato mislimo, da ni potrebe ..."

Volkswagen se je na zahteve komisarke Jourove po ustrezni kompenzacijski shemi odzval s pojasnilom, da so našli ustrezno tehnično rešitev, ki je na voljo že za prek 50 odstotvkov vseh prizadetih vozil v 28-erici. "Zato mislimo da ni možnosti ali potrebe po kakršnihkoli dodatnih kompenzacijah." Prav tako v VW menijo, da niso kršili nobene od direktiv, ki jih je omenjala komisarka. Ta sicer pravi, da si prizadeva za dialog z VW, vendar pa je pripravljena tudi na "ostre ukrepe."

EU lahko "ostro" opozarja, a njene grožnje so omejene

Bloomberg opozarja, da so evropski potrošniki v primerjavi z ameriškimi precej manj zaščiteni. Najprej je tu težava, da Evropska unija sama po sebi ne more zahtevati od VW-ja plačila za škodo, to lahko zahtevajo le posamezne države. Ker se napoveduje Brexit, je tudi malo verjetno, da bi članice v tem trenutku pristale na večanje pristojnosti Evropske komisije, da bi lahko ta sama podala tovrstne zahtevke. 

Druga zelo velika ovira je pomanjkanje vseevropske tožbe. Obstajajo sicer mehanizmi za zahtevke po kompenzaciji, a jih morajo državljani članic v večini primerov nasloviti na svoja lokalna sodišča oziroma ustanove, kar takoj močno zmanjša pritisk na koncerne. 

Slovenija? Inšpektorat gladko zavrnil vse zahteve

Povsem v skladu s slednjimi deluje tudi dogajanje v Sloveniji, kjer resnici na ljubo takšne in drugačne emisije vozil v zavesti večine ljudi ne predstavljajo bistvenega elementa ob nakupu avta.
Na ministrstvu za gospodarski razvoj so nam pojasnili, da sicer podpirajo “koordiniran pristop k reševanju problematike na ravni EU, saj ocenjujemo, da bomo na tak način lažje dosegli ustrezne rešitve.”

Nadalje pojasnjujejo, da bi glede slovenske zakonodaje VW lahko kršil Zakon o varstvu potrošnikov ter Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami. Vendar je dosedanja praksa pokazala, da vsaj glede uveljavljana pravic po stvarni napaki, kot jo opredeljuje Zakon o varstvu potrošnikov, slovenski lastniki volkswagnov ne morejo računati tudi na denarno kompenzacijo ali celo drugo vozilo. 

Na takšne zahteve, vložene na Tržni inšpektorat, so namreč inšpektorji odgovorili z zavrnilnimi odločbami z obrazložitvijo, da "je v primeru stvarne napake potrošnik po določilih ZVPot opravičen izbrati jamčevalni zahtevek v skladu z določbami 7. člen Obligacijskega zakona." Ta v primeru "manjših napak," ki jih je mogoče odpraviti z majhnimi posegi, določa kot sorazmerni sredstvi odpravo napake ali sorazmerno znižanje kupnine. Inšpektorat pa je bil zadovoljen s pojasnilom slovenskega zastopnika Volkswagna, da bo lastnikom brezplačno nadgradil sporne motorje na pooblaščenem servisu, zato znižanja kupnine ne bo.

andrej.leban@zurnal24.si