Vozniški izpit je danes "nujno zlo", saj je v nasprotnem primeru posameznik brez vozniškega izpita precej omejen. Nenazadnje že večina delovnih mest zahteva opravljen vozniški izpit kategorije B. Lahko rečemo, da je pridobitev vozniškega dovoljenja dandanes skorajda neizogibna. In tudi precej bremenilna, saj marsikomu predstavlja velik strošek. Ta se je v zadnjih letih še povečal, predvsem na račun vse dražjih ur vožnje, o čemer smo že pisali.
Za boljši vpogled nam je sogovornik opredelil nekatere stroške, ki so neobhodni pri izvajanju dejavnosti usposabljanja voznikov in predstavljajo večinski delež v kalkulaciji za določitev cene storitve:
- stroški za delovna sredstva (nakup in vzdrževanje vozil, zavarovanje vozil, krediti/leasingi, najemnine za prostore, v katerih se izvaja teoretični del usposabljanja, ogrevanje teh prostorov, vzdrževanje prostorov …);
- stroški dela;
- stroški storitev (stroški za stalno poklicno usposabljanje učiteljev vožnje in predpisov, telekomunikacijske storitve, storitve računovodstva, svetovalne storitve, storitve marketinga …);
- stroški materiala (gorivo, elektrika, evidence, pisarniški material in oprema …).
"Z rastjo vseh navedenih stroškov, posledično rastejo tudi cene učnih ur usposabljanja v šolah vožnje," pojasni Miklavc. Cene ur se sicer v posameznih krajih razlikujejo in jih določajo šole vožnje same glede na stroške poslovanja. Slednji se tudi od šole do šole razllični; nekatere šole vožnje imajo prostore v najemu, druge v lasti, prav tako so glede na lokacijo opazne razlike v stroških najemnin, različni so prav tako stroški nakupa in vzdrževanja vozil glede na vrsto vozil, ki jih posamezna šola vožnje uporablja za usposabljanje. Vse našteto se tako gotovo odraža v razliki pri cenah.
Skladno z določbo 8. člena Zakona o kontroli cen lahko ustrezne ukrepe kontrole cen z uredbo določi tudi Vlada Republike Slovenije, in sicer kadar:
1. je to nujno zaradi doseganja ciljev in ukrepov gospodarske politike, ki so določeni z akti državnega zbora,
2. gre za dejavnosti, v katerih ima posamezno podjetje ali enota, ki samostojno opravlja dejavnost ali nekaj podjetij monopolni ali obvladujoč položaj, pa so te dejavnosti nujne za zadovoljevanje potreb ljudi in organizacij,
3. nastanejo ali se utemeljeno pričakujejo hude motnje na trgu pri gibanju cen, pa pri tem ne gre za redna sezonska nihanja,
4. bi prišlo na trgu do cen, ki bi ogrozile redno preskrbo potrošnikov in bi bile te cene posledica elementarnih in drugih množičnih nesreč,
5. gre za prodajo blaga iz državnih blagovnih rezerv,
6. gre za državni odkup na podlagi zakona,
7. gre za uskladitev cen z obveznostmi, ki jih je Republika Slovenija sprejela z mednarodnimi pogodbami,
8. gre za dovoljene oblike državne pomoči ali so za uvoz predpisane posebne dajatve.
Prvi klici na pomoč
V koncu preteklega leta je prav zaradi rastočih stroškov za pridobivanje vozniškega dovoljenja Dijaška organizacija Slovenije v odprtem pismu na to opozorila pristojno ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, vlado, Združenje šol vožnje Slovenije in širšo javnost. Z njim so želeli pozvati k iskanju rešitev pri izvajanju ur šol vožnje, poleg tega pa omenili tudi zaskrbljujoče zvišanje cen za posamezne ure vožnje v avtošolah, zaradi česar si marsikateri dijak opravljanja vozniškega izpita enostavno ne more privoščiti.
Odprto pismo spodaj objavljamo v celoti:
"Večina mladih se v času srednješolskega izobraževanja odloči za opravljanje vozniškega izpita. V Dijaški organizaciji Slovenije zaznavamo zaskrbljujoče zvišanje cene posamezne ure vožnje v slovenskih avtošolah. Zaskrbljenost nad problematiko smo že naslovili Združenju šol voženj Slovenije, ki so nam argumentirano pojasnili, da nimajo pristojnosti ukrepanja.
Poleg stroškov za opravljanje tečaja in izpita prve pomoči, zdravniškega pregleda ter tečaja in izpita iz cestno prometnih predpisov, je potrebno veliko količino denarja odšteti še za ure vožnje. V zadnjih letih se je v slovenskih avtošolah cena ene ure vožnje močno podražila.
V članku časopisa Delo, objavljenem 20. junija 2019, z naslovom 'Za vozniški izpit je treba odšteti najmanj 900 evrov', je razvidno, da je cena ure vožnje znašala v povprečju 25,2 evra.
O višini cene posamezne ure vožnje smo se pozanimali tudi za preteklo leto 2021, ki v povprečju znaša 35,4 evra. Moč je opaziti relativno zvišanje cene za kar 40 odstotkov. V Združenju šol voženj Slovenije so nam pojasnili, da se cene storitev šol vožnje oblikujejo prosto na trgu in da sami nosijo pristojnosti predvsem za obravnavanje skupnih tem v zvezi s predpisi, ki urejajo pogoje za izvajanje dejavnosti. O aktualni problematiki smo se pozanimali tudi pri samih ponudnikih storitve, ki so poleg različnih odgovorov navedli še nekaj perečih problematik.
Dolgotrajno zaprtje dejavnosti zaradi epidemioloških razmer je občutno povečalo dolge čakalne vrste za pristop tako k teoretičnemu kot kasneje k praktičnemu delu vozniškega izpita. Kandidati po začetku opravljanja praktičnega dela vožnje čakajo ponekod tudi več tednov na nadaljevalne ure, zaradi povečanega navala kandidatov, ki trenutno opravljajo ure vožnje pri preobremenjenih inštruktorjih. Izvorni problem, poleg navala kandidatov, je že pred epidemijo bilo pomanjkanje kadra v šolah vožnje. Ta izhaja iz obremenjenosti inštruktorjev v popoldanskih urah, ko ima večina kandidatov zaradi dopoldanskih šolskih obveznosti prosti čas, v katerem lahko opravijo zahtevane ure.
Ker izhajamo iz želje, da za dijake zagotovimo enake možnosti in razmere se nam zdi smotrno razmišljanje v smeri, da bi bilo dijakom, v času pridobivanja vozniškega izpita, omogočeno opravljanje omejenega števila ur vožnje med urami pouka, v kolikor imajo izpolnjene vse zahtevane pogoje. Ure opravljene v avtošoli bi se lahko z ustreznimi dokazili upoštevale kot del OIV (obveznih izbirnih vsebin). Poleg prej omenjene obremenjenosti inštruktorjev vožnje, je razlogov za iskanje rešitev v tej smeri več. Z opravljenimi izpiti se poveča mobilnost družbe, prav tako pa doslednejše opravljanje izpita na dolgi rok na cestah pusti bolj izkušene in posledično spretnejše voznike. Tudi za dijake bi v primeru opravljanja voženj v času pouka prihajalo do manjših logističnih in časovnih zapletov.
S ciljem iskanja dolgotrajnih rešitev vas prijazno pozivamo k razmisleku o podanem predlogu in nadaljnjem skupnem dialogu, saj je vozniški izpit ena od pomembnih neformalnih oblik izobraževanja, ki jo opravlja velik del dijakov. Prošnjo in poziv s tem namenom naslavljamo na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport."
Na MIZŠ so nam sedaj ponovno dejali, da za omenjeno tematiko niso pristojni in na poziv, ki je bil poslan še med mandatom prejšnje vlade, ne bodo odgovarjali.
Pri DOS povedo, da so izhajali iz želje, da za vse dijake zagotovijo enake razmere do dostopnosti izpita za avto. Podali so idejo, da bi z ustreznimi dokazili lahko vključili vsaj del opravljanja izpita v obvezne izbirne vsebine (OIV). "Pomembno je omeniti, da cene regijsko tudi precej nihajo, poleg podražitve energentov pa prihaja tudi do preobremenjenosti inštruktorjev v avtošolah zaradi velike zainteresiranosti po vožnjah v popoldanskem času. Dijaki so namreč dopoldne zaposleni s šolskimi obveznostmi, kot opravičilo pa v večini primerov šteje le izpitna vožnja," nadaljujejo pri DOS, kjer so prejeli številne zgodbe posameznikov, ki so se znašli v težki finančni situaciji zaradi opravljanja izpita za avto.
Nad neodzivnostjo pristojnih so bili razočarani: "Zmotil nas je odmik vseh, ki so vsaj delno pristojni, saj smo prosili za pomoč. Verjamemo, da bi z majhnimi koraki lahko povzročili za dijake velike spremembe, ki bi jim lahko vsaj malo olajšale pridobitev izpita za avto, ki je konec koncev pomemben del splošnega izobraževalnega procesa in vsak novi voznik je pridobitev k večji mobilnosti družbe. Pripravljeni smo k ponovnemu vzbujanju pozornosti z odpiranjem te teme, želimo pa si poiskati nekoga, ki nam bo pripravljen pomagati, kljub mogoče zgolj delni pristojnosti," sklenejo pri DOS.
Kako pa na to odgovarja Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa (AVP), ki opravljanje vozniških izpitov zagotavlja in skladno z določbo 77. člena Zakona o voznikih s tarifo tudi določa ceno teoretičnega in praktičnega dela vozniškega izpita? "Tarifo o določitvi cene vozniškega izpita smo na Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa izdali 1. 1. 2018 in je od takrat nismo spreminjali," so nam sporočili iz AVP. Za dodatne odgovore so nas napotili na Gospodarsko zbornico Slovenije, katere odgovor še čakamo, in na šole voženj po Sloveniji, ki cene ur voženj določajo.
"Kot nam je znano, je Dijaška skupnost Slovenije pobudo sočasno naslovila tudi na Vlado RS. Kasneje nismo bili seznanjeni, da bi bili v zvezi s to pobudo oblikovani konkretnejši predlogi za vzpostavitev sheme pomoči, ki bi dijakom iz socialno šibkejših družin olajšala pridobivanje vozniškega izpita," pa je dejal predsednik Združenja šol vožnje Slovenije, ki deluje v okviru GZS-Podjetniško trgovske zbornice.
Ali obstajajo ugodnosti za osebe iz socialno šibkejših okolij?
Z vprašanjem, če so zaradi rastočih cen voženj razmišljali o določenih ugodnostih oz. pomoči posameznikom iz socialno šibkejših okolij, smo se tako obrnili tudi na Združenje šol voženj RS. Dejali so nam, da združenje nima vpliva na cene v šolah vožnje in zato nima možnosti vplivati na oblikovanje popustov, ki jih posamezne šole vožnje nudijo svojim strankam.
"Tako kot se na trgu prosto oblikujejo cene storitev, je tudi uvajanje ugodnosti/popustov pri koriščenju storitev prepuščeno samim podjetjem, ki storitev izvajajo," pojasnjuje Miklavc. Obenem svetuje, naj se o različnih oblikah ugodnosti, "kandidati o njih pozanimajo neposredno pri ponudnikih storitev".
A zatakne se že pri tem, da morajo, tako kot vsi ostali ponudniki blaga in storitev, tudi šole vožnje pri oblikovanju prodajnih pogojev/akcij/popustov upoštevati omejitve in obveznosti, ki jih na tem področju nalaga Zakon o varstvu potrošnikov ter ostala potrošniška in davčna zakonodaja.
Avtošole imajo tako svojo računico, ki v prvi vrsti kajpada stremi k njihovemu zaslužku. Da je pridobitev vozniškega izpita za marsikoga precejšen finančni zalogaj, se zavedajo tudi v Šoli vožnje Fredi v Mariboru: "Za nekoga je pridobitev vozniškega dovoljenja morda pravi projekt, h kateremu pristopi ožja in širša družina. Zato tudi vseskozi ponujamo popuste za študente in dijake. Posebnih ugodnosti oz. subvencij za osebe iz socialno šibkejšega okolja trenutno, žal, ne nudimo. Bi pa bili pripravljeni skupaj z lokalno skupnostjo iskati rešitve v tej smeri."
Pri AMZS Šoli vožnje rešitve in odgovornost prelagajo na državo, saj menijo, "da bi morala država čim prej nasloviti tudi ta izziv, saj si nikakor ne želimo povečevanja mobilnostne revščine". Na tem mestu izpostavijo, da v Sloveniji osebna mobilnost sloni na osebnem avtomobilu in bo – glede na predvidene investicije in razvoj infrastrukture za alternativne oblike mobilnosti, ki bi bile konkurenčne osebnemu avtomobilu –, tako vsaj še nekaj let, če ne desetletij. Kot enega izmed možnih ukrepov, ki bi bil po njihovem mnenju zelo hitro izvedljiv, vidijo nižjo davčno stopnjo za storitve, povezane z izobraževanjem v prometu.
Še bolj pa je kritičen vodja šole vožnje Modrivoznik.si Dražen Jurčič: "Država bi lahko uvedla subvencije, saj ne verjamem, da je nekdo odprl dobrodelno ustanovo z imenom Šola vožnje. Sicer pa načeloma nismo proti temu, da pomagamo navedenim skupinam v obliki popustov, seveda pod določenimi pogoji."
Predlog Jurčiča za subvencije pa po besedah Miklavca ni izvedljiv, saj evropska zakonodaja vzpostavlja stroge omejitve, pod katerimi je podjetjem mogoče dodeljevati pomoč. "Prejemnik oblike subvencije/pomoči bi po našem mnenju lahko bil le posameznik, za katerega bi nek organ javne uprave ugotovil, da je upravičen do posamezne subvencije," doda.
Sporen tudi ta pogoj
Prepričani so, "da je predpisovanje takšnega pogoja ustrezno le v primeru zaposlovanja oseb na delovnem mestu 'voznik', v primeru zaposlitev na drugačnih delovnim mestih pa takšen pogoj predstavlja nesorazmeren ukrep".
Da bi ljudem povečali zaposlitvene možnosti, so na Zavodu RS za zaposlovanje v okviru aktivne politike zaposlovanja brezposelnim osebam od leta 2021 začeli s programom za pridobitev znanj, ki so nujni na trgu dela oz. povečujejo zaposlitvene možnosti. Mednje tako sodi tudi vključitev za pridobitev vozniškega izpita B kategorije: "V skladu s Katalogom ukrepov aktivne politike zaposlovanja se v programe, ki se je začel izvajati v letu 2021, za pridobitev vozniškega izpita B kategorije lahko vključijo brezposelne osebe, ki najmanj šest mesecev aktivno iščejo zaposlitev, in za katere je na timski obravnavi ugotovljeno, da se jim bodo s tem bistveno povečale zaposlitvene možnosti," so program predstavili na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Omenili so, da je bilo v letu 2021 takih vključitev 121, v letu 2022 pa 67, torej skupno 188.
Jaz bi se rad naučil igrati klavir, ker je to drago, bi lahko država uvedla subvencije za to. Pa mogoče …