Toyota hibride ponuja že več kot 20 let. Ali so Slovenci v tem času dovolj dobro spoznali, kaj točno je hibridno vozilo?
Se izboljšuje. Še veliko pa je takih, ki ne vedo, da hibridi obstajajo. Med tistimi, ki vedo, je nekaj takih, ki ne vedo, kakšne vrste hibridi obstajajo. Na primer klasični hibrid, kar pri nas prodajamo in hibrid s kombinacijo bencinskega in elektromotorja, ki se priključi na električno omrežje. Tukaj imamo še kar nekaj dela, da ljudje prepoznajo kaj hibrid je, oziroma kaj so njegove prednosti.
Torej se še vedno dogaja, da ljudje pridejo v prodajni salon in pri klasičnem hibridu iščejo kabel za polnjenje na elektirčni vtičnici?
Tisti, ki pridejo v salon že precej dobro poznajo hibridno tehnologijo. Na lanskem avtomobilskem salonu v Ljubljani pa smo opazili, da so miti, ki veljajo za hibride, nejasni. Kje se polnijo, in to za klasične hibride ne velja, ker se sami polnijo med vožnjo, potem je vprašanje vzdržljivost baterije in kako zahtevni so za uporabo. Želimo predstaviti, da so enostavni za vožnjo, so vzdržljivi in jih ni treba priključiti na električno vtičnico.
Ali je potencialnega kupca, ki pride na testno vožnjo, lažje prepričati v nakup hibridnega kot bencinskega ali dizelskega vozila?
Statistika kaže, da je pri klasičnih pogonih verjetnost, da se bo stranka po opravljeni tesni vožnji odločila za nakup 50 odstotna, po hibridni vožnji pa 66 odstotna.
Kdo so sploh kupci hibridov v Sloveniji? So to ekološko usmerjeni ljudje? Iz katerih znamk najpogosteje pridejo k Toyoti?
Na srečo se trend res klasičnih „eko fanov“ obrača v trend zagovornikov uporabnosti hibridov tudi z drugega vidika. Pred 20 leti, ko je prišel prvi prius na trg, so ga vozili ekološko usmerjeni vozniki, danes pa poleg te komponente vidijo, da gre za uporaben in za vožnjo enostaven avto. Prihajajo iz najrazličnejših znamk. Pri križancu C-HR, ki je oblikovno drugačen od ostalih Toyotinih vozil, veliko k nam prehajajo tudi iz premijskih znamk. Tudi range rover evoqua zamenjajo za Toyotinega hibrida. K premiku potrošnikov k hibridom je pomagala dizelska afera, saj so ljudje postali dovzetni, kako negativno dizelski motorji vplivajo na naše zdravje. Ponazoril bi s sladkimi pijačami. Lažje bi bilo, če bi zdravstvena organizacija predstavila študijo, kako so dizli kancerogeno nevarni za naše zdravje, kako direktno vplivajo na možnosti nastanka raka. Na ta način bi ljudje videli, da prihodnost ni v dizelskih vozilih.
Zanimivo, da temu zakonodaja še ne sledi. Ne sledi sicer niti pri sladkih pijačah. Predvsem v Skandinaviji, kjer je prodaja električnih vozil že zelo velika, so dizelska vozila močno obdavčili. Z davkom je povezana tudi nakupna cena in prodajna statistika.
Skandinavija je idiličen otok v Evropi in svetu, kjer uspešno reklamirajo vozila na električno energijo. To je zelo pozitivno, je pa treba vedeti, da oni bolj ekološko pridobivajo električno energijo, kot preostali svet. Z vetrnicami in vetrno energijo, energijo, ki jo pridobivajo s plimovanjem. S tem lažje subvencionirajo nakup ekoloških vozil, predvsem govorimo o priključnih hibridih in električnih vozilih. Preostal del Evrope infrastrukturno ni pripravljen na množični prihod električnih vozil in tudi naslednjih 20 let še ne bo. Potrebne so predvsem infrastrukturne spremembe.
Pred dobrim letom ste mi dejali, da niste pristaš subvencij, ker je potem glavni razlog za nakup cena in ne toliko hibridni pogon. Še menite tako? Sprašujem zato, ker so na trg začeli prihajati priključni hibridi, ki so ob državni subvenciji v višini 4.500 evrov cenovno primerljivi s klasičnimi hibridi.
Še vedno. Poglejmo primer Hrvaške. Ko je imela Hrvaška subvencijo na zmanjšanje izpusta emisij, se je pokazalo, da so ljudje kupovali hibride zaradi olajšave. Sam si želim, da ljudje ne kupijo hibrida le zaradi popusta v obliki neke subvencije, ampak zato, ker jim avto ustreza, ker je to prihodnost, in ker je bolj primeren za vsakodnevno uporabo večine nas, ki se vsakodnevno vozimo v službo ali po opravkih. Ko subvencije ni bilo več, je prodaja hibridov na Hrvaškem upadla. Tisti, ki so potem želeli kupili hibridno vozilo, so bili na neki način ogoljufani, zato iz principa, ker niso dobili pomoči, niso hoteli kupiti vozila. Hkrati pa je s tem razvrednoten trg rabljenih vozil. Hibrid ohranja vrednost kot rabljeno vozilo. Če danes primerjajo vrednost rabljenega dizelskega ali hibridnega aurisa, je vrednost hibrida bistveno večja. To pomeni, da se kupcu novega vozila splača preveriti, koliko bo njegov avto po petih, sedmih ali desetih letih vreden. Hibridi ohranjajo višjo vrednost kot bencinski ali dizelski motorji, še posebej po dizelski aferi.
Niste mi odgovorili na vprašanje, kako bo subvencija na priključne hibride (4.500 evrov) vplivala na prodajo klasičnih hibridov. Cena je, vsaj pri toyoti priusu, zelo podobna med klasičnim hibridom in priključnim hibridom. Za nameček veliko Slovencev živi v hišah, kjer lahko na domačem pragu ali v garaži polnijo priključni hibrid in večino poti opravijo na elektriko.
Subvencija, ki jo ponuja država, 4.500 evrov, je zagotovo spodbuda za tiste, ki želijo imeti deloma električni avto. Prius plug-in brez težav z enim polnjenjem prevozi 50 kilometrov na elektriko. Zato je teh 50 kilometrov dovolj, da lahko celo večino časa vozijo na elektriko. Sem pristaš priključnih hibridov, ker, ko zmanjka energije, se naprej pelje kot klasični hibrid, z majhno porabo. Od leta 2021 bomo imeli pri Toyoti kar nekaj priključnih hibridov, najprej RAV4, nato najverjetneje tudi auris, C-HR. Vedeti je treba, da so priključni hibridi precej dražji, kljub tej subvenciji bi bil priključni prius precej dražji kot klasični hibrid. Mi smo z nizko ceno zavestno žrtvovali klasičnega priusa in v ospredje potisnili priusa plug-in, saj smo na ta način določeni kvoti Slovencem s popustom in subvencijo za enako ceno kot klasični hibrid omogočili nakup priključnega hibrida. V prihodnosti bo cena klasičnega hibrida še vedno tako ugodna, da bodo morali ljudje premisliti, kaj se jim bolj izplača.
Kje vi vidite največje rezerve pri Slovencih, da se odločijo za hibridno tehnologijo? So to prav plug-in hibridi?
Predvsem v dojemanju in nepoznavanju, kaj je hibridno vozilo. Še vedno gre za precej novo zadevo, pri večini Slovencev. Naslednja tri leta bomo skušali na najboljši možni način predstavili njegove prednosti, največji promotorji pa so zadovoljni lastniki hibridnih vozil, ki širijo dober glas naprej. Slovenci se bojijo nekaj novega, in to hibrid je, leta in leta smo kupovali dizelska vozila.
Če bi slovenskega kupca vprašali, zakaj je kupil toyoto, še bolje hibridno toyoto, kakšen odgovor bi si želeli?
To kar nam lastniki hibridov dejansko povedo; Da ne bodo nikoli šli več nazaj na konvencionalno vozilo, bencinsko ali dizelsko vozilo vozilo s konvencionalnim, ročnim menjalnikom.
Evropska Toyota je želela dizelsko krizo na svoj mlin speljati tudi s posebnimi akcijami staro za novo. Konkretno v Nemčiji Toyota ponuja 4.000 evrov za menjavo starega dizla za novo hibridno vozilo. Bi lahko kaj podobnega videli tudi v Sloveniji?
Mi s hibridnimi subvencijami spodbujamo nakup hibridnih vozil. Ne želimo akcij stari dizel za novega hibrida, ampak vsakemu kupcu damo subvencijo pri nakupu hibridnega vozila.
Prihajajo realni testi porabe goriva. Torej nič več merjenj emisij in porabe goriva v laboratoriju. Kaj si s hibridno floto nadejate pri novih testih? So že izmerili porabo goriva Toyotinega hibridnega vozila v realnih razmerah?
Obstajajo projekcije, točnih podatkov pa še ni. Zagotovo se bo lestvica porabe in emisij dvignila pri vseh tipih vozil, bencinskih, dizelskih in hibridnih. Razmerje pa bo ostalo enako. Preverili smo projekcijo, kaj to pomeni za slovenski trg, predvsem zaradi pridobivanja kredita pri eko skladu. Naša vozila, ki danes spadajo v to shemo, bodo tudi po uvedbi novega sistema ostali v shemi. Bodo pa podatki z novimi testi in meritvami bolj realni, kot so bili do zdaj. Kar bo dobro za kupca.
Zanimivo je, da največ hibridov, gledano v odstotkih, prodate v razredu SUV vozil.
Tako je. RAV4 nas je pozitivno presenetil, večina prodanih je hibridnih, na voljo pa je tudi s štirikolesnim pogonom. Zavestno smo pri C-HR šli v zgodbo, da dizla ne ponujamo. Štirje od petih C-HR se v Evropi prodajo v hibridni izvedenki. Pri nas smo v začetku prodali nekaj več bencinskih C-HR, ker nismo dobili dovolj hibridov zaradi prezasedenosti tovarne. Od zdaj naprej bo večina C-HR hibridov.
Bo novi auris ponovil zgodbo C-HR in RAV4 pri penetraciji hibridov?
Pričakujem podobno zgodbo kot pri C-HR, tudi zaradi nove oblike. Naj omenim, da prihaja še hibridna corolla, kot najbolj prodajan avto na svetu. Prvič s hibridnim pogonom. Pričakujemo kar nekaj zanimanja tudi med Slovenci.
Bo pri RAV4 dizel še na voljo?
Ne. Dizla umikamo že letos. Dizel bo ostal v toyoti land cruiser in poltovornjaku hiluxu. Vozila, ki potrebujejo dodatno moč pri vleki prikolice, oziroma za težko dostopne terene. Avensisa, ki ga ne proizvajajo več, bo prihodnje leto zamenjal camry, tudi s hibridnim pogonom.
Če se vrneva na emisije. V večjih mestih po svetu in Evropi se na glas omenja omejitve vožnje za vozila v centrih mest za vozila nad določeno mejo emisij, ki jih spustijo ozračje. Si obetate v prihodnje kaj takega tudi v Sloveniji? Ali Toyota Slovenija sodeluje v kakšni državni delovni skupini, oziroma z župani slovenskih mest?
Se pogovarjamo. Bili smo na nekaj delovnih kosilih z županom Ljubljane na to tematiko in smo zelo zadovoljni. Zoran Janković je dovzeten za to zgodbo. Je zagovornik zelene Ljubljane in najlepšega glavnega mesta v Evropi. Pogovori potekajo v smeri, da bi tudi na nivoju države naredili spremembo v smislu, da bi protokolarna in vladna vozila postala bolj ekološka, kot so do zdaj. Treba se je zavedati, da Toyota v segmentu najvišjih protokolarnih premium vozil nima produkta, tukaj pa lahko vskočimo s prestižnimi limuzinami in SUV vozili naše premium znamke Lexus, ki imajo vse hibridni pogon.
Si predstavljate, da bi bilo v Sloveniji možno omejiti prihod v center Ljubljane z dizelskim vozilom?
Si in v to tudi verjamem.
Zakaj tak optimizem?
Zato, ker imamo dobrega sogovornika v županu Jankoviću, ki je zelo dovzeten za te stvari.
Kakšen potencial bi to predstavljalo za prodajo hibridnih vozil in priključnih hibridov, tudi električnih. Lahko v naslednji petih letih pričakujemo večji preskok v njihovi prodaji?
V naslednjih petih letih je to realno. Tudi ostale blagovne znamke gredo pospešeno v zgodbo elektrifikacije vozil, kar je tudi na nas zelo spodbudno, saj smo bili do zdaj na področju hibridne tehnologije osamljeni v promociji.
Dolga leta je strategija Toyote, tudi v Sloveniji, usmerjena v hibridne pogone. Kakšen je bil delež prodanih hibridnih vozil vaše znamke lani in ali lahko rečemo, da se končno vidijo sadovi vaše strategije?
Toyota je lani prodala 880 hibridov, skupaj z Lexusom pa preko 900 avtomobilov.
Boste letos presegli številko 1.000 hibridov?
Načrt je nekaj preko 900 Toyotinih hibridov v letu 2018, kar je 40 odstotkov vseh prodanih toyot, skupaj z Lexusom pa preko 1000. V letu 2019 želimo prodati polovico naših vozil s hibridnim pogonom. Kar je realno, saj smo že januarja letos prodali 261 avtov, 130 je bilo hibridov.
Lani se je veliko pisalo o strategiji vlade, da bo v Sloveniji do leta 2030 na slovenskih cestah 200 tisoč električnih vozil in priključnih hibridov. Je to realno?
To ni realno, čeprav je super, da vlada razmišlja v tej smeri. Pogovarjal sem se s številnimi strokovnjaki s tega področja. Težava je, da električna infrastruktura ne bo prenesla tako velikega števila baterijskih vozil, ki jih je treba priključiti na električno omrežje. Ne gre za količino električne energije, ki jo Slovenija proizvede. Te je dovolj, težava je drugje. Naj ponazorim plastično. Na vrtu imamo velik bazen, ki ga je treba napolniti z vodo. Pripeljejo vam cisterno z vodo in vode je dovolj. Vendar pa vam dajo zelo ozko cevko za zalivanje vrta. S to cevko boste potrebovali veliko časa, da boste napolnili bazen. Enako je z električno energijo. Če bi imeli vsi v ulici električna vozila ali priključne hibride in bi jih vsi naenkrat želeli polniti ob šestih popoldan, bi prišlo do sesutja sistema. V hotelu Mons imajo štiri električne polnilne postaje za napajanje Teslinih vozil. Če bi na vse štiri naenkrat priključili štiri vozila, potrebujejo za napajanje enako količino električne energije, kot jo za delovanje potrebuje ves hotel v tistem trenutku. Električno omrežje bi bilo treba spremeniti v celoti.
Že pred leti ste predstavili vozilo na vodik, mirai. Letos bo novo vozilo predstavil tudi Hyundai, sledi Kia. V Sloveniji imamo eno nedelujoči vodikovo polnilnico. Bi miraija predstavili Slovencem, če bi imeli polnilno postajo?
Z miraijem je danes tako kot je bilo leta 1999 s hibridnimi vozili. Prius je bil dve leti zunaj. To je bil avto, ki je vzbujal zanimanje. Vsi so rekli, da je to poskus. Danes, po 20 letih vidimo, da je bila to pravilna smer. Toyota ima z gorivnimi celicami zelo resne načrte. Tako resne, da bomo pri znamki Lexus, ki je danes na voljo le v hibridni tehnologiji, preskočili priključnega hibrida in prešli na gorivne celice. Prepričan sem, da, se bova čez 20 let o pogonu na gorivne celice pogovarjala tako kot se danes pogovarjava o hibridnih vozilih. Naslednjih 20 let bodo prevladova hibridna vozila in priključni hibridi. Po 20 letih pa se bomo pogovarjali o električnih vozilih in vozilih na gorivne celice, ki so, če pogledamo 360 stopinjski krog, od pridobivanja energije za pogon ali uporabe, kjer so emisije zgolj para, res ekološki.
Če bi imeli polnilnico, bi bil miraia pripeljali v Slovenijo?
Za promocijske primere se nekaj dogovarjamo. Najverjetneje ga bomo predstavili na Internautici v Portorožu, da slovenski javnosti in novinarjem pokažemo, kaj Toyota ima. Če pa bi imeli v Sloveniji polnilnico za ta vozila, pa bi miraia imeli tudi v naši floti promocijskih vozil.