Umetno. Še leta 1990 je bilo med avtomobili na evropskih tleh okoli deset odstotkov dizlov, kar je bilo podobno razmerje kot na Japonskem. Leta 2010 je bilo med vsemi avtomobili v Evropi 35,3 odstotka dizlov, med novimi pa kar 58 odstotkov vseh. Na Japonskem je medtem delež dizlov upadel na le še 1,4 odstotka, ugotavlja študija Evropski dizelski bum.
Če bi se razmere v 90. letih odvijale po “naravni” poti, bi moralo biti v Evropski uniji (EU) danes le okoli 15 odstotkov avtomobilov, gnanih na dizelski pogon.
Šele po 6 standardih ...
Primerjava dizelskih motorjev nekdaj in danes kaže, kako zelo so napredovali. Volkswagnova študija lastnih motorjev tako ugotavlja, da se je v 30 letih količina delcev v izpuhu zmanjšala za kar 93 odstotkov, in če je euro 1 leta 1992 dovoljeval 0,14 grama delcev na prevoženi kilometer, jih euro 5 in euro 6 dovoljujeta le še 0,005 grama. Industriji je uspelo te standarde ujeti s pomočjo filtrov, ki pa seveda niso poceni.
Kljub stalnemu izboljševanju bodo dizelski motorji že zaradi načina delovanja vedno v zaostanku glede dušikovodikovih izpustov. Je pa tudi res, da je pri bencinarjih večji problem ogljikov monoksid, ki prav tako ni
nedolžen.
Izpuščeni kilogrami bolijo
Zgornja preglednica prikazuje primerjavo treh različnih modelov, ki pa ustrezajo najmanj standardu euro 5, zato so veliko čistejši od več kot šest let starih dizlov. Primerjava izpusta na 200.000 kilometrov kaže precej različne obremenitve okolja glede na tip pogona. Še posebej zanimiv je primer citroëna DS5, saj kaže na velik preskok popolnoma novega dizla v primerjavi s hibridnim DS5, ki ga kot edinega med primerjanimi hibridi poganja dizelsko-električna kombinacija. Tako je po izpustu dušikovega oksida (NOx) ta precej slabši od novinca, medtem ko je hibridni BMW 5 slabši po izpustu ogljikovega dioksida (CO2).