Dars je objavil razpisno dokumentacijo za graditelja druge cevi karavanškega predora. Ob uspešno izvedenem razpisu bi lahko bila pogodba z izvajalcem del podpisana v prvi polovici prihodnjega leta. Po projektantski oceni je predviden rok izgradnje v petih letih od uvedbe izvajalca v delo. Razpis je objavil tudi avstrijski upravljavec actocest ASFINAG GmbH, saj je nekaj več kot polovica načrtovane predorske cevi na avstrijski strani. 

Na slovenski strani meje bodo dela potekala v dolžini 3.546 metrov, od tega 3.446 metrov pod zemljo. Urejal se bo tudi manjkajoči del avtoceste med vhodom v predor in obstoječo cestninsko postajo v dolžini približno 620 metrov. 

Po izgradnji druge cevi se bo promet iz obstoječe cevi preusmeril v novo cev, saj bo sedanja cev potrebna obnove. Ta naj bi bila zaključena v dveh letih. Po zaključku obnove bo vsaka predorska cev namenjena dvema prometnima pasovoma v posamezno smer. 

Do leta 2023 Druga cev skozi Karavanke za 312 milijonov

Slovenija in Avstrija sta julija 2017 za projekt izgradnje druge cevi predora na razpisu IPE – Instrumenta za povezovanje Evrope pridobili nepovratna sredstva v višini 7,5 mio EUR. Evropska komisija je projekt prepoznala kot pomemben korak, ki bo odpravil veliko ozko grlo na čezmejnem odseku cestnega omrežja TEN-T ter hkrati zagotovil višjo stopnjo varnosti prometa skozi predor. 

Investicijska vrednost projekta dograditve predora Karavanke vključno z manjkajočo polovico avtoceste ter vsemi potrebnimi ureditvami na slovenski strani je v dokumentu Investicijski program za dograditev avtocestnega predora Karavanke ocenjena v višini 151,6 milijona evrov (brez DDV in po tekočih cenah).

Zgrajen pred 26 leti 

Avtocestni predor Karavanke je bil zgrajen leta 1991 in je do danes ostal edini enocevni predor na slovenskem avtocestnem omrežju, še vedno pa je tudi najdaljši slovenski cestni predor. Dolžina podzemnega dela slovensko-avstrijskega avtocestnega predora Karavanke znaša 7.864 metrov (od portala do portala pa 8.019 metrov), od tega je dolžina slovenskega dela predora 3.450 metrov. Prometu je bil predan le nekaj dni pred začetkom slovenske osamosvojitvene vojne, 1. junija 1991, dejansko pa je promet skozenj stekel 2. junija 1991.