Tradicija je tista vrednota, ki jo jeep cherokee poudarja po dolgem in počez. Pogled na volanski zapis voznika vedno spomni, da korenine tega "general purpose (splošno uporabno vozilo)" segajo v leto 1941 in da je njegov prednik pomagal zmagati 2. svetovno vojno. Če lastnik pozabi na volan, ga bo na legendo spomnila majcena silhueta ob robu vetrobranskega stekla, pa pravokotno zaobljeni blatniki, retro grafika merilnikov, motorna maska s sedmimi režami ... 

Dediščina je lepa reč, a se ne prodaja sama od sebe, 70 let po zmagi nad kübelwagni pa mora novodobni športni terenec pokazati še vse kaj drugega. Cherokeeju gre priznati, da po ameriško izstopa z videzom, ki po zaslugi hokejsko zakrivljenega motornega pokrova in ozkih svetil sicer razdvaja, a ne pušča hladnega. Malce manj originalen je zadaj, kjer ga hitro zamešamo z modelom korejskega konkurenta. 

Standardno nekaj zelo nenavadnih pripomočkov

Notranjost deluje udobno, sicer malce "jenkijevsko" razmetano, a še vedno  lično. V opremi limited je opreme veliko (sedempalčni zaslon, biksenonski žarometi, električni in tudi hlajeni sedeži, hlajeni predali, sistem za brezžično polnjenje telefona, celovit paket pomagal za parkiranje...), občutek udobja je spričo usnja na sedežih še bolj v ospredju.

Foto: Anže Petkovšek jeep Glede na to, da je avto postavljen na platformo alfe romeo giuliette, kakšnih posebnih presežkov s prostornostjo ne gre pričakovati, a vsaj za sprednja potnika je dobro poskrbljeno. V prtljažnik gre najmanj od 412 litrov prtljage dalje, a imajo naslonjala zadnjih sedežev nastavljiv naslon, zato se hitro lahko ustvari več prostora. Uporabnih je tudi 77 skritih litrčkov pod podlogo prtljažnika, medtem ko so odlagališča po kabini manj prepričljiva, posebej relativno majhen predal pred sopotnikom, tudi plitva luknja na vrhu armaturke nima prave vrednosti.

Najbolje se počuti v divjini 

Med vožnjo so me prevevali mešani občutki, odvisno od podlage. Indijančevo podvozje je zelo mehkobno nastavljeno, kar priča o njegovi rodni deželi, a na evropskih ovinkih in avtocestnih neravninah to pomeni kar veliko guganja in razmetavanja med cestnimi črtami. Volan je prav tako preveč ojačan in posledično mehkoben, kar je še posebej očitno pri višjih hitrostih. 

Drugače je, ko cherokee zapelje na kolovoz ali brezpotje, tam prija blaženje lukenj, končno lahko pride do izraza tudi napredni štirikolesni pogon, katerega programe voznik izbira z okroglim gumbom med sedežema. Za pravi preizkus bi sicer potreboval pravcati off-road poligon, a tudi improvizirani spopad z jezerom sredi njive ter strmo travnato brežino je dajal vedeti, da "indijanec" v prtljažniku nikoli ne vozi bele zastave in je pripravljen na spopad do zadnjega diha. Ni kaj, cherokee je po tej plati verjetno najboljši srednje veliki športni terenec. In v ponudbi je še različica trailhawk s še precej zmogljivejšim pogonom (zapora zadnjega diferenciala, program rock za vožnjo prek skal, dodatna zaščita ...)

Joj, spet te lučke

Pri varnosti je svoje povedal lanskoletni najboljši rezultat na testih Euro NCAP za off-road vozila. Avto ima na razpolago vsa moderna pomagala, od radarskega tempomata, zaviranja v sili, asistenta za ohranjanje voznega pasu pa do funkcije, ko avtomobil samodejno zavira, če med vzvratno vožnjo zazna oviro. A slednja funkcija je včasih sila moteča, saj je računalnik pretirano prestrašen, kar povzroča za zunanjega opazovalca komične prizore na parkirišču.

Foto: Anže Petkovšek jeep Tesna naveza s Fiatom se vsaj pri prvih proizvedenih vozilih na žalost očitno kaže tudi pri zanesljivosti elektronike, skorajda novo testno vozilo je javljalo kar nekaj napak (parkirni asistent in celo napako na motorju). Praviloma je pomagal že vnovični zagon.

A med pisanjem tega teksta je prišla še vest, da Jeep vpoklicuje vse doslej proizvedene cherokeeje zadnje generacije zaradi težav z zračnimi blazinami, ki se lahko med "ekstremno vožnjo" po terenu sprožijo same od sebe. Ne sliši se dobro.