V slabem ali zelo slabem stanju je kar 60 odstotkov slovenskega cestnega omrežja, na hitro propadanje pa je v zadnjih letih bistveno pripomoglo kleščenje sredstev, ki jih je država v času suhih krav namenjala vzdrževanju, kaj šele investiranju v posodobitve. Kriza je na vso moč izbruhnila na plano pred dvema letoma, ko je takratna direkcija za ceste omejila promet na številnih mostovih in nadvozih, saj so postali prenevarni za promet, denarja za popravilo pa ni bilo.

Znane so bile tudi debate ob anomaliji, da se nadomestilo za uporabo cest, ki ga vozniki plačujejo vsako leto ob podaljšanju registracije, v veliki meri pretaka v železnice, prav tako Slovenija ni prevzela prakse nekaterih držav, denimo Hrvaške, ki v ceste namensko vrača tudi denar, pobran od prometnih kazni.

Danes je veliko dražje kot bi bilo včeraj

Zdajšnja Direkcija za infrastrukturo v prihodnost gleda bolj optimistično, tudi zaradi dejstva, da ji je minister Dušan Mramor za 2016 odobril znatno večji proračun, kot je bila navajena v preteklih letih. Če so imeli v 2015 sprva pred rebalanskom na voljo le 105 milijonov evrov, jih je za 2016 iz integralnega proračuna in nadomestila za ceste na voljo 172 milijonov.

"Žal bolj kot so objekti dotrajani, večji vložek za obnovo je potreben. Iz tega razloga je sedaj potrebno vložiti več, kot bi bilo potrebno, če bi objekte redno obnavljali v okviru investicijskega vzdrževanja," pa opozarjajo na direkciji na posledice mačehovskega odnosa države v zadnjih letih.

Tudi zagotovljena sredstva zato zadostujejo le za vzdrževanje ali investicijsko vzdrževanje, "žal pa še nismo dosegli potrebnega nivoja vlaganj." Na Direkciji zato menijo, da bo šele infrastrukturni prispevek v obliki bencinskega centa zagotovil stalen in stabilen vir dohodkov, ki bo omogočil učinkovit sistem investicijskega vzdrževanja in večletno načrtovanje projektov. 

Cent na cent - milijoni

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič napoveduje, da bi bencinski cent uvedli do poletja, sčasoma pa bi po napovedih dosegel vrednost 10 centov pri litru goriva, kar bi vozniki ob zdajšnjih nižjih cenah na črpalkah verjetno precej lažje "pogoltnili" kot še pred kakima dvema letoma. Računica pravi, da bo vsak cent dodatka pri litru goriva za ceste omogočil 22 milijonov evrov dodatnega denarja v poseben infrastrukturni proračun, iz katerega se bodo črpala sredstva pri investicijah v prometno infrastrukturo.

Cilj direkcije glede na zapisano v letošnjem proračunu sicer je, da bi se delež stanja cest v slabem stanju (država jih kot takšne ocenjuje le v 55 odstotkih), izboljša za pet odstotkov v primerjavi z letom 2015.

Lani so opravili rekonstrukcijo pri štirih objektih, konec leta se je pričela tudi obnova na perečem odseku v Mednem pri Medvodah, za začetek februarja napovedujejo uvedbo dvosmernega prometa, s pomočjo evropskih sredstev pa so na direkciji pridobili sredstva še za sanacijo devetih premostitvenih objektov.

V letih 2016 in 2017 pa se napoveduje obnova ali gradnja preostalih spodaj navedenih objektov, medtem ko bodo po pojasnilu direkcije drugi cestni odseki, ki bodo dočakali prenovo, znani kasneje:

Foto: Direkcija za infrastrukturo Premostitveni objekti

dezurni@zurnal24.si